{"id":17984,"date":"2018-04-19T00:31:51","date_gmt":"2018-04-18T22:31:51","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=17984"},"modified":"2018-04-18T23:33:15","modified_gmt":"2018-04-18T21:33:15","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-16","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=17984","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 7, Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 30. marec 2018<\/strong><\/h4>\n
\"\"
foto: Robert Balen<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Slovenska filharmonija (SF) vsako leto v predvelikono\u010dnem \u010dasu pripravi abonmajski koncert s tozadevno tematiko; tako je bilo tudi letos in v Modrem abonmaju smo imeli prav na veliki \u010detrtek in petek prilo\u017enost poslu\u0161ati vokalno-instrumentalno delo Stabat mater<\/em> italijanskega skladatelja Gioachina Rossinija<\/em>, ki ga sicer seveda poznamo predvsem po operah, kot npr. Seviljski brivec, Otello, Tatinska sraka in Viljem Tell. Za kompozicijo Stabat mater, desetstav\u010dno skladbo za simfoni\u010dni orkester, me\u0161ani zbor in soliste s kantatno-oratorijskimi te\u017enjami je Rossini porabil desetletje svojega \u017eivljenja \u2013 polovico stavkov, ki jih je pravzaprav napisal prijatelj Giovanni Tadolini, je moral \u0161e nadomestiti s svojimi lastnimi, \u010deprav verjetno nikoli ne bomo vedeli, v kolik\u0161ni meri mu je to tudi dejansko uspelo. In kljub velikemu uspehu in navdu\u0161enemu sprejemu krstnih izvedb v Franciji in Italiji, vsi poslu\u0161alci in kritiki nad skladbo niso bili navdu\u0161eni, \u010de\u0161 da je glede na sakralno tematiko trpljenja Jezusove matere ob sinovem kri\u017eanju preve\u010d lahkotna, \u010de ne na trenutke \u017ee kar frivolna.<\/p>\n

SF je koncert z istim sporedom dan pred abonmajskima ve\u010deroma v Ljubljani odigrala \u0161e na gostovanju v hrva\u0161ki Reki in bojda navdu\u0161ila<\/a>, orkestru pa se je tokrat pridru\u017eil \u0161e veliki zbor, v katerega sta bila zdru\u017eena Zbor SF<\/em> in Me\u0161ani zbor Glasbene \u0161ole Vinka Vodopivca Ajdov\u0161\u010dina<\/em> (podatek, kdo je pripravil oba zbora, je koncertni list zamol\u010dal, zato lahko samo ugibam, da sta bila to verjetno Gregor Klan\u010di\u010d<\/em> in Jerica Rudolf<\/em>). Celotno veliko zasedbo je tokrat \u2013 zanimivo in dobrodo\u0161lo \u2013 vodil vsestranski Borut Smrekar, diplomirani pravnik, pianist in dirigent, poleg tega pa je na Akademiji za glasbo tudi doktoriral na t\u00e9mo orkestrskega zvoka v Beethovnovih simfonijah. V dirigiranju se je izpopolnjeval celo pri Colinu Davisu. A kljub vsemu na\u0161tetemu ga imamo na na\u0161ih (vsaj ve\u010djih) koncertnih odrih \u017eal le redko mo\u017enost spremljati. SF je abonmajska koncerta posvetila pred kratkim preminulemu cenjenemu violinistu \u2013 koncertantu in pedagogu Dejanu Bravni\u010darju<\/a>, ki je vzgojil in na poklicno glasbeno pot pospremil mnoge generacije mladih slovenskih violinistov.<\/p>\n

Smrekar je \u017ee od za\u010detka skrbel za lep preplet orkestrskega in zborovskega zvoka. Solopevski kvartet v postavi Kristina Kolar<\/em> \u2013 sopran, Jadranka Juras<\/em> \u2013 mezzosopran, Kirlianit Cort\u00e9s G\u00e1lves<\/em> \u2013 tenor in Dario Bercich<\/em> \u2013 bariton je bil na\u010deloma zanesljiv, le tenorista je precej pogosto \u2013 za\u010den\u0161i \u017ee v prvem stavku \u2013 zmanjkovalo; v drugem stavku \u017ee do te mere, da je bilo te\u017eko razlo\u010diti p\u00e9to latinsko besedilo. Morda bi moral po eni strani dirigent \u0161e nekoliko sti\u0161ati orkester, ki je \u017ee tako ali tako nastopil v reducirani zasedbi, po drugi pa smo tokrat sli\u0161ali zelo lepo integracijo trobil (predvsem pozavn) v zvo\u010dno sliko. V tretjem stavku so rogovi poskrbeli za \u010dvrst uvod, obe solistki pa za prepri\u010dljiv nastop. Sopran Kristine Kolar se je pona\u0161al z lepo prezenco, Jadranka Juras, ki vendarle (\u0161e) ni vajena tovrstnih nastopov in vlog, pa bo na mezzosopranski polnosti s\u010dasoma \u0161e pridobila \u2013 no, res pa je tudi, da se pri tovrstnih predstavah mezzosopran hote ali nehote pogosto znajde v nekak\u0161ni senci “glavne solistke”. V nadaljevanju je bil Bercichev solo bolj prepri\u010dljiv in zanosen od tenoristovega, podpisanemu pa je bilo izjemno te\u017eko, pravzaprav na meji \u0161e zdr\u017enega, poslu\u0161ati grozljivo spakedrano “vatikansko-italijansko” izgovarjavo latin\u0161\u010dine z dodatkom \u010d-jev in d\u017e-jev, ki v tem elegantnem jeziku seveda nimajo kaj iskati.<\/p>\n

Ob poslu\u0161anju Rossinijeve Stabat mater \u2013 sam sem jo v \u017eivo sli\u0161al prvi\u010d \u2013 bi \u010dlovek res pomislil, da so nekateri odseki z ozirom na na svetost in pomenskost besedila nemara res preve\u010d spevno, ariozno in nasploh lahkotno uglasbeni, kar pa (vsaj ve\u010dine) poslu\u0161alcev na\u010deloma ne moti; slog je pa\u010d res o\u010ditno rossinijevski.\u00a0 V za\u010detku a cappella stavka Eia Mater je imel bariton nekaj intonan\u010dnih te\u017eav, sam zbor pa se je odli\u010dno odrezal. Jadranka Juras se je izkazala v sedmem stavku (Fac ut portem), ima lepo barvo glasu in smisel za oblikovanje fraze. Naslednji stavek, ki med drugim omenja tudi sodni dan, je bil v skladu s tem izveden primerno dramati\u010dno; gre za Rossinijev Dies irae, kot sta ga uglasbila npr. Verdi in Mozart. V predzadnjem stavku smo sli\u0161ali \u0161e en zanesljiv in polno zvene\u010d a cappella nastop zbora z dovolj prisotnim dele\u017eem tenorjev (kar pri zborovskih nastopih \u017eal nikakor ni samoumevno). Z uspe\u0161nim zadnjim stavkom je SF sklenila uspe\u0161en predprazni\u010dni koncertni nastop in si, upam, dobro zapomnila osve\u017eujo\u010de uspe\u0161no sodelovanje z Borutom Smrekarjem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Modrem abonmaju 7<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":17985,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-17984","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17984","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17984"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17984\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17988,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17984\/revisions\/17988"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17985"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17984"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17984"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17984"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}