{"id":18006,"date":"2018-04-24T10:11:17","date_gmt":"2018-04-24T08:11:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18006"},"modified":"2018-04-25T09:19:06","modified_gmt":"2018-04-25T07:19:06","slug":"policijski-orkester","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18006","title":{"rendered":"Policijski orkester"},"content":{"rendered":"

Koncert ob 70. obletnici Policijskega orkestra<\/a> v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 16. aprila 2018<\/h4>\n
\"\"
foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

V Sloveniji ima godbeni\u0161tvo \u2013 torej tradicija udejstvovanja in igranja v pihalnih orkestrih \u2013 bogato in dolgo tradicijo. Od ustanovitve najstarej\u0161ega slovenskega pihalnega orkestra, Godbenega dru\u0161tva rudarjev Idrija, je minilo \u017ee preko 350 let, pri nas pa takoreko\u010d ni malo ve\u010djega kraja, ki ne bi imel svojega pihalnega orkestra, pa naj bo to gasilska godba ali vrhunski koncertni pihalni orkester. Skratka, pihalni orkestri so pri nas \u017ee stoletja nepogre\u0161ljiv del kulturnega dogajanja in \u017eivljenja v kraju, kjer delujejo. (Za podrobnej\u0161i vpogled v tematiko gl. \u010dlanek Mi ga pihnemo!<\/em> v tiskani Muski, \u0161t. 5\u20136\/2008.)<\/p>\n

Poleg omenjenih ljubiteljskih pihalnih orkestrov (v krovno organizacijo, Zvezo slovenskih godb, jih je v\u010dlanjenih nekaj ve\u010d, kot 100, obstaja pa jih seveda \u0161e precej ve\u010d) pa imamo pri nas tudi dva \u2013 sicer bistveno mlaj\u0161a \u2013 poklicna orkestra. Orkester Slovenske vojske obstaja \u0161ele 22 let, kar nekaj dalj\u0161o tradicijo pa ima Policijski orkester<\/em><\/a>, ki ima od leta 1991 uradni status protokolarnega orkestra slovenske dr\u017eave in je 70. obletnico svojega delovanja in obstoja praznoval z gala koncertom v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. \u017de dan po koncertu je bilo precej obse\u017eno poro\u010dilo o dogodku pohvalno objavljeno tudi na spletni strani Policije<\/a>, kjer si je mo\u010d ogledati tudi fotografsko gradivo in koncertni list. \u010ceprav nas seveda zanima predvsem umetni\u0161ko-analiti\u010dni pe\u010dat koncerta, pa vendarle velja omeniti, da je med prilo\u017enostno obveznim protokolom (kratka nagovora novope\u010denega generalnega direktorja Policije Simona Veli\u010dkega in vodje orkestra Zorana Kobala<\/em>) orkester iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel visoko dr\u017eavno priznanje \u2013 red za zasluge, kar je bila ob tovrstnem jubileju vsekakor primerna in hvalevredna gesta.<\/p>\n

V video kola\u017eu, projiciranem na veliko platno nad orkestrom, smo videli in sli\u0161ali tudi nekaj zanimivosti iz ust nekaterih klju\u010dnih akterjev, tako ali druga\u010de povezanih z orkestrom; med njimi je bil tudi biv\u0161i dirigent orkestra Milivoj \u0160urbek<\/em>, ki se je seveda udele\u017eil tudi tokratnega koncerta in je nedvomno najbolj zaslu\u017een za nesluteni dvig kakovosti orkestra v zadnjem desetletju preteklega tiso\u010dletja. Pod \u0160urbkovim vodstvom (1991\u20132000) je Policijski orkester namre\u010d iz (pod)povpre\u010dnega pihalnega ansambla zrasel v vrhunsko zasedbo simfoni\u010dnega pihalnega izraza in koncertne kakovostne stopnje, ki je po njegovem odhodu ni nikoli ve\u010d dosegel \u2013 kaj \u0161ele presegel \u2013 noben od dirigentov, ki so mu sledili, vklju\u010dno z aktualnim dirigentom Nejcem Be\u010danom<\/em>.<\/p>\n

Koncert se je razveseljivo za\u010del s krstno izvedbo skladbe Ab initio temporis<\/em> (lat. Od za\u010detka \u010dasa) mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana<\/em>, ki v razredu prof. Marka Mihevca trenutno kon\u010duje magistrski \u0161tudij kompozicije. Sicer precej zahtevna skladba je barvita in razgibana, k \u010demur pomembno prispeva obse\u017ena sekcija tolkal z dodatkom posebnih u\u010dinkov, kot sta grme\u010di boben (\u017eal nesli\u0161en) in grme\u010da plo\u010devina. Zven orkestra je bil lep, balans med pihali in trobili pa nestalen. Koncertni list je zamol\u010dal koncertnega mojstra, klarinetista Francija Ma\u010dka, skladatelj Slakan pa se je koncerta udele\u017eil in je po uspe\u0161ni izvedbi svoje novitete prejel zaslu\u017eeno navdu\u0161enje ob\u010dinstva in orkestra. \u0160eststav\u010dna suita Music of the Spheres<\/em> uveljavljenega britanskega skladatelja Philipa Sparka<\/em> je bila za orkester najzahtevnej\u0161a naloga ve\u010dera. Naslovov posameznih stavkov, ki so pri delih programske narave zelo pomemben podatek, koncertni list ni navedel. Na tem mestu je potreben naslednji diskurz: koncert je bil “obi\u010dajnim smrtnikom” takoreko\u010d nedosegljiv, saj vstopnice zanj niso bile naprodaj, ampak “namenjene predvsem policistom in zaposlenim v Policiji ter \u0161tevilnim vabljenim gostom, s katerimi orkester pri svojem delu dobro sodeluje”. Posledi\u010dno je nekaj celih vrst in skupin dveh in treh sede\u017eev v dvorani samevalo, tiste zasedene pa je napolnila v veliki ve\u010dini nekoncertna publika, ki na koncertih tradicionalno rada ploska med stavki in redno preverja svoje pametne telefone. Morda je \u0161lo razmi\u0161ljanje organizatorja v smer, da tak\u0161ne publike naslovi posameznih stavkov ne zanimajo kaj preve\u010d, \u010demur bi dejansko te\u017eko oporekali.<\/p>\n

A vrnimo se ad rem<\/em>: intonacija je bila pri Sparku z nekaj izjemami solidna, dirigent Be\u010dan pa je celotno skladbo dirigiral na pamet. V bogati instrumentaciji je na odru izstopala naprava za veter, ki pa so jo na vrhuncu skladbe dinami\u010dno odpihnila preglasna trobila. Zvok sekcije nizkih trobil je bil sicer \u2013 kadar le ni bila preglasna \u2013 lep, mehek in poln, tutti zvok orkestra pa svetel in prepoznaven, vendar je v najglasnej\u0161ih pasa\u017eah postal prehrupen in kri\u010dav; dirigent tu ni izpolnil svoje naloge dinami\u010dne kontrole ansambla.<\/p>\n

Za izvedbo \u0160ostakovi\u010devega Koncerta \u0161t. 2 v F-duru za klavir in orkester<\/em> se je zasedba upravi\u010deno zmanj\u0161ala, za klavir pa je sedel solist Marjan Peternel<\/em>, ki je izvirno simfoni\u010dno skladbo tudi priredil za zasedbo pihalnega orkestra. Trije stavki koncerta tudi tu niso bili navedeni. \u017de kmalu po za\u010detku skladbe so se za\u010dele pojavljati te\u017eave s skupno igro in posamezni intonan\u010dni spodrsljaji. Kljub temu se je v spomin \u0161e najbolj trajno zapisala izvedba prvega stavka, v katerem je Peternel v ve\u010dinoma zelo ritmi\u010dnem solo partu nastopil z jasnim in izdelanim izrazom, orkester pa je bil zanj ve\u010dkrat bistveno preglasen. V osrednjem po\u010dasnem stavku so mno\u017ei\u010dno klonile intonacija, homogenost zvoka trobil in skupna igra (zadnja predvem pri vstopih). S solistovim vstopom in ve\u010djim dele\u017eem pihal so se te\u017eave ve\u010dinoma \u2013 ne pa povsem \u2013 uredile; proti koncu stavka se je trobilom vendarle uspelo ponovno uglasiti. Minilo je samo nekaj skupnih taktov sklepnega stavka, ko se je okretni solist z orkestrom \u017ee ritmi\u010dno raz\u0161el, a na sre\u010do so se glasbeniki hitro ujeli in preostanek skladbe v prete\u017eno 7\/8 taktu odigrali dovolj prepri\u010dljivo.<\/p>\n

Po premoru je sledil s koncertnega vidika manj zanimiv, zabavni del koncerta, v katerem je nastopil najpogostej\u0161i vokalni solist \u2013 sicer dolgoletni klarinetist \u2013 orkestra Matja\u017e Mrak<\/em>, pa na\u0161 odli\u010dni jazzovski saksofonist Primo\u017e Fleischman<\/em> (v koncertnem listu zapisan kot ‘Flaj\u0161man’), sicer \u010dlan Big banda RTV Slovenija, ter vselej odli\u010dna Nina Strnad<\/em>. Posebej zanimive to\u010dke so bile Be\u010danova avtorska skladba Walking By<\/em>, Basiejev\/Nesticov be-bop Ya Gotta Try … harder!<\/em> s Fleischmanom in odli\u010dnim bigbandovskim aran\u017emajem izpod peresa dirigenta ter fenomenalna vokalna interpretacija Robe\u017enikove\/Velkaverhove Vile z rimskega zidu<\/em> (seveda Nina Strnad). Jasno in o\u010ditno sli\u0161no je bilo, kako je orkester bolj doma\u010d in spro\u0161\u010den v zabavnem repertoarju, ki, kot je prav tako treba izpostaviti, za izvajanje ni vedno tako lahek, kot bi si morda mislili. Naposled je treba priznati in razumeti tudi, da je bil na tovrstni prireditvi tak\u0161en del koncerta po svoje potreben in smiseln, saj omenjena struktura publike s kopico trenutno komajda \u0161e aktualnih politi\u010dnih akterjev ne bi prenesla celove\u010dernega koncerta resne, koncertne pihalne glasbe.<\/p>\n

Sklenemo lahko z naslednjim razmislekom: v \u017ee omenjenem “zlatem desetletju” Policijskega orkestra je Milivoj \u0160urbek kljub in ob rednem delu orkestra, ki obsega mnogo\u0161tevilne protokolarne in la\u017eje\/bolj lahkotne nastope zabavnega zna\u010daja bistven poudarek pri svojem delu z orkestrom vztrajno in dosledno usmerjal v koncertno-simfoni\u010dno pihalno literaturo in neprestano stremel po plemenitenju kakovosti zvoka in skupne igre orkestra. Posledi\u010dno smo na vsakoletnih koncertih v Cankarjevem domu lahko poslu\u0161ali mojstrovine, kot sta npr. izvedba celotne Orffove kantate Carmina Burana (vklju\u010dno z zborom in vokalnimi solisti) in Simfonije \u0161t. 4 za pihalni orkester Davida Maslanke, ki vklju\u010duje tudi part za orgle. V desetletju, ki je sledilo (in \u0161e traja), pa je orkester postal \u017ertev pogostih menjav dirigentov, teh in onih var\u010devalnih ukrepov ter upokojitev in\/ali odhodov glasbenikov, ki v zasedbi niso dobili nadomestila. To je precej hitro vodilo v kadrovsko podhranjenost \u2013 tudi na tokratnem gala koncertu smo na odru videli nekaj gostujo\u010dih \u2013 “izposojenih” glasbenikov, ki so dopolnili pomanjkljivo zasedbo \u2013 in na neki to\u010dki je tedaj obstoje\u010da redna zasedba komajda zado\u0161\u010dala za izvedbo ve\u010dnega protokolarnega \u0160truclovega Mimohoda in ostalih kora\u010dnic. Poleg vsega je orkester dandana\u0161nji “lahko vesel”, \u010de mu v Gallusovi dvorani uspe nastopiti kve\u010djemu enkrat na desetletje, \u017ee ve\u010d desetletij pa v nezavidljivih pogojih vadi in deluje v \u017ee mo\u010dno dotrajanem Galetovem gradu<\/a> na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Posledi\u010dno se je tudi trend izvajane glasbe prete\u017eno po sili razmer, za katere kridve samim glasbenikom seveda ni (bilo) mogo\u010de pripisati, kaj hitro obrnil v povsem nasprotno smer: od koncertne torej proti lahkotnej\u0161i glasbi. Tudi prav, a tako pogosto izvajanje tovrstnih skladb akademsko izobra\u017eenim (kar je pogoj za igranje oz. zaposlitev v orkestru) glasbenikom ne more \u2013 in ne sme! \u2013 biti v ponos in \u0161e manj v umetni\u0161ki izziv. Orkester je zato \u2013 jasno in sli\u0161no tudi na tokratnem koncertu \u2013 s\u010dasoma in na dalj\u0161i rok utrpel izgubo koncertne kondicije ter se udobno namestil na kav\u010d \u0161lagerske lahkotnosti in razvajenosti. Za vsem bli\u0161\u010dem se torej skriva tudi temna plat, ob jubileju pa orkestru vsekakor in od srca vo\u0161\u010dimo prijaznej\u0161ih in bolj naklonjenih \u010dasov, ki bodo sicer \u0161e kako sposobno zasedbo glasbenikov \u010dim prej spet prelevili v ansambel vrhunske kakovosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Koncert ob 70. obletnici<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18007,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18006","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18006","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18006"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18006\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18013,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18006\/revisions\/18013"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18007"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18006"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18006"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18006"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}