{"id":18072,"date":"2018-05-16T01:27:12","date_gmt":"2018-05-15T23:27:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18072"},"modified":"2018-05-16T08:28:10","modified_gmt":"2018-05-16T06:28:10","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-7","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18072","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"<h4><strong>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija v abonmaju Kromatika 7, Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani 26. aprila 2018.<\/strong><\/h4>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-18073 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/petra-vidmar-400x600.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"600\" \/><\/p>\n<p>Koncertna sezona 2017\/2018 se po\u010dasi bli\u017ea koncu in ostal nam je le \u0161e dober mesec abonmajskih koncertnih aktivnosti. Kot enega svojih zadnjih koncertov v tej sezoni je tako pred prvomajskimi prazniki <em>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> odigral koncert z zanimivim in obetavnim naslovom &#8220;\u010carni urok&#8221;, ki se je sicer za\u010del pol ure pozneje, kot obi\u010dajno. Pa poglejmo, v kolik\u0161ni meri je &#8220;uro\u010ditev&#8221; uspela &#8230;<\/p>\n<p>Nekoliko presenetljivo je bila zasedenost avditorija Gallusove dvorane tokrat opazno slab\u0161a, kar je v zadnjem \u010dasu na RTV-jevskih koncertih prej izjema, kot pravilo. Morda je za upad \u0161tevila poslu\u0161alcev poskrbel nedaven \u0161kandal s podjetnim pozavnistom Mihaelom \u0160ulerjem, ki je do nedavna uspe\u0161no grel kar dva orkestrska stola, enega v Ljubljani in drugega v Katarju, njegova &#8220;nadebudnost&#8221; pa je naposled odnesla nekaj klju\u010dnih obrazov v Glasbeni produkciji na\u0161e RTV hi\u0161e, med njimi celo proslulega vodjo Patrika Grebla (kot v.d. ga je nadomestila umetni\u0161ka vodja Maja Kojc), za katerim menda nih\u010de ne bo prelival solz in morda se s\u010dasoma izka\u017ee, da moramo biti \u0160ulerju, ki je ob javnem razkritju svojega podviga ostal brez slu\u017ebe, za njegovo eskapado dejansko hvale\u017eni. A vrnimo se k\u00a0 glasbi.<\/p>\n<p>Tokratni gostujo\u010di dirigent, Katalonec <em>Francesc Prat<\/em> si je za uvodno skladbo koncerta izbral <em>Haydnovo<\/em> priljubljeno <em>Simfonijo \u0161t. 104 v D-duru, &#8216;Londonsko&#8217;<\/em>. Ustrezno reducirana zasedba je odigrala \u010dvrst uvodni adagio prvega stavka, v slede\u010dem allegru pa je zelo energi\u010dni Prat svoje navdu\u0161enje in vznesenost uspe\u0161no prenesel na orkester. Zmanjkalo je le \u0161e nekaj ve\u010d zbranosti in doslednosti, uperjene v Haydnovo eksaktno stkano glasbeno tkivo. Fagot (Damir Huljev) je bil v prvi polovici drugega stavka razgla\u0161en, pa tudi sicer z vidika intonacije tu marsikaj ni \u0161lo po na\u010drtih. Menuet tretjega stavka je bil lepo odigran, zadnji stavek pa soliden, a mu je do resni\u010dne prepri\u010dljivosti zmanjkala dodatna mera orkestrskega zanosa.<\/p>\n<p>S posebnim zanimanjem smo na tokratnem koncertu pri\u010dakovali drugo to\u010dko \u2013 <em>Koncert za ksilofon in godala<\/em> sodobnega hrva\u0161kega skladatelja <em>Borisa Papandopula<\/em>. \u0160e vedno so namre\u010d redke \u2013 \u010deprav v zadnjih letih resda razveseljivo pogostej\u0161e \u2013 koncertne prilo\u017enosti, ko so tolkala, ta najbolj barvita in mno\u017ei\u010dna sekcija simfoni\u010dnega orkestra, solisti\u010dno v prvem planu. Tokrat je ob omenjeni skladbi za to poskrbela sicer\u0161nja redna \u010dlanica \u2013 solistka\/timpanistka orkestra <em>Petra Vidmar<\/em>. Tolkalka je igrala na <a href=\"https:\/\/i.pinimg.com\/originals\/5a\/86\/f2\/5a86f2b877acf57e53c3baedf1e78d8d.jpg\">standardni koncertni 4-oktavni instrument<\/a>, in \u2013 zanimivo \u2013 ves \u010das uporabljala samo en par istih palic. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je tak\u0161no izvedbo predpisal skladatelj sam, saj bi na trenutke vendarle kazalo uporabiti tudi tr\u0161e palice, ki iz lesenih plo\u0161\u010dic ksilofona izvabijo \u0161e posebej svetel in briljanten ton, in morda dodati \u0161e en par palic (akordi\u010dno igranje z dvema paroma palic je sicer redna praksa na marimbi in vibrafonu, res pa manj pogosta na ksilofonu). Papandopulova skladba sama po sebi ni posebej fascinantna; osebno bi jo razvrstil v kategorijo tistih, pri katerih poslu\u0161alec ves \u010das in na trenutke \u017ee nekoliko zdolgo\u010daseno pri\u010dakuje, da se bo nekaj vendarle zgodilo, pa do tega nikoli ne pride. Vseeno je vsaka prilo\u017enost, ki v poslu\u0161anje ponudi solisti\u010dni tolkalski nastop, dragocena. Spremljava in skupan igra orkestra sta bili tokrat v vseh \u0161tirih stavkih koncerta pohvalni in zanesljivo dosledni, konec koncerta pa je odsekan in nepri\u010dakovan. Solistka je s partom v vseh pogledih odli\u010dno opravila, ker pa je skladba predvsem tehni\u010dne narave, ni imela veliko manevrskega prostora za globino interpretacije. Za dodatek je Vidmarjeva odigrala \u0161e kraj\u0161o virtuozno skladbo mladega skladatelja Tilna Slakana, \u010digar glasbo smo imeli pred kratkim prilo\u017enost poslu\u0161ati tudi na <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=18006\">koncertu ob 70. obletnici Policijskega orkestra<\/a>.<\/p>\n<p>Koncert je sklenila <em>Ljubezen \u010darovnica<\/em> (v izvirniku <em>El amor brujo<\/em>), pogosto izvajana baletna suita <em>Manuela de Falle<\/em>. Orkester je tu nastopil v ve\u010dji, a \u0161e vedno ne povsem polni zasedbi. Prat je pripravil ve\u010dplastno, prepri\u010dljivo in barvito izvedbo in \u010de sodimo po tokratni predstavi, bi bilo vsekakor smiselno, da kot redni vsakoletni gostujo\u010di dirigentski gost nadomesti Giedr\u0117 \u0160lekyt\u0117, ki je z zadnjima dvema gostovanjema (2018, 2017) prejkone razo\u010darala. Pratu je bil tu nedvomno v veliko pomo\u010d adut bogatih opernih izku\u0161enj, s katerimi se pona\u0161a, odziven in uigran orkester pa je omogo\u010dil uspe\u0161no slikanje suitnih prizorov; tako smo lahko u\u017eivali v ilustrativni in dostopni glasbi s pomembnim klavirskim partom (Klemen Golner).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v abonmaju Kromatika 7<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18073,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18072","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18072","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18072"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18072\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18075,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18072\/revisions\/18075"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18073"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18072"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18072"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18072"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}