![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Springsteen_AC2-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Ko sem se decembra 1995 tak, kakr\u0161en sem, prebijal skozi sneg do Be\u017eigrada, kjer sem, de\u017eurni Dedek Mraz, v trgovini Toma\u017ea Domicelja imel kupiti najnovej\u0161i Springsteenov album The Ghost of Tom Joad<\/em> zase in za bratranca, me je Toma\u017e Domicelj, oble\u010den v zeleno taborni\u0161ko opravo (tega zlepa ne pozabi\u0161), pogledal nekoliko konspirativno in zamrmral: \u00bbTi zbira\u0161 vinilke, imam nekaj zate…\u00ab Imel je vinilno razli\u010dico taistega albuma, kar je bila takrat redkost; vinilk ni, \u010de\u0161, skoraj nih\u010de ve\u010d kupoval (z Bojanom Vrli\u010dem sva v ranjki Vinilmaniji takrat dokazovala nasprotno), albumi zve\u010dine niso izhajali na vinilu (pa sem prav pri Domicelju na\u0161el tudi vinilni razli\u010dici dvoj\u010dka Human Touch\/Lucky Town<\/em>), kar pomeni, da smo \u017eiveli v neke vrste paradoksu: vinili so izginjali, pa vseeno niso.<\/p>\n Ko je Springsteenov tabor napovedal drugi del albumske zbirke, sem pomislil: bojo nadaljevali, kjer so kon\u010dali pri prvem delu, torej po letu 1984, kar pomeni re-izdajo koncertne antologije Live 1975-85<\/em> in potem naprej po spisku do … \u017ee kam. Malce sem bil sicer presene\u010den, ko je napoved dvojke sko\u010dila kar v leto 1987, a pri Springsteenovih tisto \u017eivo kompilacijo o\u010ditno obravnavajo kot posebno entiteto, morda za kak\u0161no drugo prilo\u017enost, kar je seveda legitimno in po svoje tudi logi\u010dno. Tako se dvojka za\u010dne z albumom Tunnel of Love<\/em>, kjer se je nekako za\u010dela zapirati zgodba E Street Banda in to za kar precej let. Album je bil pravzaprav solisti\u010den z gostovanji posameznih \u010dlanov, \u010deravno v nekaterih pesmih pozabimo na to, ker zagrmijo s polno bendovsko energijo (Tunnel of Love, Tougher Than The Rest<\/em>). Res pa je, da je na tej to\u010dki Springsteen (poro\u010den, a po pesmih sode\u010d ne zares idili\u010dno; pozneje je povedal, da takrat \u0161e ni bil zares zrel za to, a to je zgodba, ki se vle\u010de \u017ee od albuma The River<\/em>) ugotavljal, da morda obstaja \u0161e kaj onkraj silnih \u0161tadionskih \u0161vicanj in mitologizacije prijateljev z jerseyjevske obale. Album Tunnel of Love<\/em> se je sklenil z eno najmogo\u010dnej\u0161ih Springsteenovih balad Valentine’s Day<\/em><\/a>, ki pa je o\u010ditno niti sam ne jemlje za pomemben komad, ki sodi na vsako antologijo, saj jo je komajda kaj igral, turneja je bila bolj kot ne \u00bbnujno zlo\u00ab in na njej je bila vloga benda precej druga\u010dna kot sicer (tudi na odru jih je prerazporedil in dal ve\u010d klju\u010dnega prostora \u00bbdekletu v bendu\u00ab Patti Scialfa, ki je imela postati nova gospa Springsteenova, pomemben \u010dinitelj njegove zgodbe v devetdesetih. Po dolgih letih poznanstva in priklju\u010ditvi bendu za turnejo Born in the USA<\/em> je Scialfa solisti\u010dne na\u010drte za\u010dasno pospravila v predal in od tu naprej zgodbo poznamo (njeni solisti\u010dni albumi, ki so sledili v devetdesetih, so seveda kultni in bi to br\u017e\u010das postali tudi brez Springsteenovega imena). Sam protagonist pa je bend razpustil, se zaprl na Beverly Hills, drugi\u010d poro\u010den za\u010del na\u010drtovati dru\u017eino in (no ja, leta 1988 je opravil \u0161e turnejo za Amnesty International in sproduciral br\u017e\u010das najintenzivnej\u0161o rockersko predelavo Dylanove Chimes of Freedom<\/em><\/a>; EP s to pesmijo, ki je sledil, je zdaj kon\u010dno tudi ponatisnjen v pri\u010dujo\u010di zbirki) pisati \u00bbsre\u010dne\u00ab pesmi. Do leta 1991 je napisal cel kup takih in podobnih pesmi (sre\u010dnih in manj sre\u010dnih, kakor vzamete), a potem naj bi sli\u0161al Dylanovo Series of Dreams<\/em>, in, blagoslovljen s potomstvom, sproduciral \u0161e en sve\u017eenj pesmi. Velja omeniti tudi prvo resno avtorsko krizo, ki naj bi jo imel v za\u010detku devetdesetih in katere naj bi se znebil s pomo\u010djo klaviaturista E Street Banda Roya Bittana, ki je imel nekaj svojih demo-posnetkov; ti naj bi Springsteena nekoliko dregnili. Kar je snemal, je po\u010del bolj ali manj sam v svojem doma\u010dem studiu, po\u010dasi pa je za\u010del kljub vsemu zbirati glasbenike, ki razen Bittana niso bili E Street Band. Pokojni Jeff Porcaro, denimo, ki ga poznamo iz benda Toto, je bil eden izmed njih. Ko se je leta 1992 zna\u0161el v polo\u017eaju, ko je preprosto moral<\/em> pokazati, da je \u0161e \u017eiv, je nabral pesmi iz prvega sre\u010dnega obdobja do ’91, nakar \u0161e drugi sve\u017eenj in izdal oba hkrati, na dveh plo\u0161\u010dah. Human Touch\/Lucky Town<\/em> je bil dvojec, ki nas je, takrat gimnazijce, v hipu razo\u010daral, prvi del bolj kot drugi. Govorilo se je tudi, da Springsteen kopira Guns’n’Roses (Use Your Illusion 1+2<\/em> (1991)). \u0160e vedno menim, da je album Human Touch<\/em> z nekaj svetlimi izjemami prvi iz trojice najslab\u0161ih Springsteenovih plo\u0161\u010d, kamor sodita \u0161e Working on a Dream <\/em>(2009) in Wrecking Ball<\/em> (2012). Album sicer rocka, a ve\u010dinoma manjka roll, sploh pa umanjka prepri\u010dljivost: prazni komadi kot so Real Man, Soul Driver, Man’s Job, Gloria’s Eyes, All Or Nothing At All <\/em>itd. bi neko\u010d po Springsteenovih standardih nikoli ne videli lu\u010di dneva, kaj \u0161ele, da bi na album nametal \u0161tirinajst pesmi, bolj ali manj vaj v slogu. Priznam, komad I Wish I Were Blind <\/em><\/a>je zdr\u017eal test \u010dasa, 57 Channels<\/em> ostaja nekak\u0161en duhovit kuriozum in naslovna pesem je vsaj zanimiva, \u010de obvelja, da razglablja o medsebojnih odnosih na razpotju med koncem enega in za\u010detkom drugega, kar je seveda \u010disto ok. Lucky Town<\/em> je bolj prepri\u010dljiva plo\u0161\u010da; naslovna pesem in Better Days <\/em>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=VmwJQ62Cs_o<\/a> sta odi novemu \u017eivljenju, a na na\u010din, ki mu verjamemo. Kar ostane, je in ni, a bolj je<\/em> kot na Human Touch<\/em>: Local Hero <\/em>je samoironi\u010dna, a simpati\u010dna, \u010deravno nepotrebna, Book of Dreams <\/em>poro\u010dna in o\u010ditno potrebna, \u010detvorka Big Muddy, If I Should Fall Behind, Souls of the Departed <\/em>in My Beautiful Reward<\/em> pa poleg omenjenega uvodnega para jedro plo\u0161\u010de, ki ni samo poro\u010dna\/dru\u017einska plo\u0161\u010da, ampak tudi to<\/em>; nekak\u0161en \u00bbstatement\u00ab o novem \u017eivljenju, pa tudi o pasteh in demonih, ki vedno bedijo nad sre\u010do.<\/p>\n A nekak\u0161no nezadovoljstvo ob polovi\u010dnih izdelkih, ki ju je Springsteen poslal med poslu\u0161alstvo, \u0161e ni bilo ni\u010d ob dejstvu, da za turnejo ob izidu plo\u0161\u010d zbira bend, ki ni E Street Band. V zgodovino je pri\u0161el kot \u00bbThe Other Band\u00ab, nekolikanj zani\u010dljivo, a ko poslu\u0161amo \u0161pile, ugotovimo, da je \u00bbtisti drugi bend\u00ab odli\u010dna zasedba, ob kateri redkokdaj pogre\u0161imo \u017ee nekolikanj pateti\u010dno \u00bbkameradarstvo\u00ab E Street Banda. Shane Fontayne, ki je ob Springsteenu glavni kitarist, igra s hudimi jajci, prav tako ne gre podcenjevati glasbenic in glasbenikov, kot so Crystal Taliefero, Zac Alford in Tommy Sims. Njihove reference lahko preberete kjerkoli v spletu, zato se z njimi ta hip ne bomo mudili. Ob\u010dinstvo sicer ni reagiralo tako sovra\u017eno kot leta 1966, ko je Dylan vzel na turnejo The Band (nekateri novinarji so seveda zapisovali vzporednice), a vsi koncerti niso bili razprodani in tu pa tam se je na\u0161el kak fen, ki je vpil o E Street Bandu. Springsteen se ni pustil motiti; \u010disto na za\u010detku turneje je nastopil tudi v prosluli oddaji Unplugged<\/em> na takrat \u0161e znosnem MTV-ju in po za\u010detni akusti\u010dni izvedbi kvazibluesa Red Headed Woman <\/em><\/a>(kvaziduhovito za\u010dinjen hommage soprogi, ki pa je zaradi Springsteenove naravnosti izpadel simpati\u010dno) pripeljal na oder svoj \u00bbdrugi\u00ab bend. Iz naslova oddaje so \u010drtali \u00bbUn\u00ab. \u00bbZa akusti\u010den nastop \u0161e nismo dovolj v formi,\u00ab je Springsteen opravi\u010deval bolj bombasti\u010dno odlo\u010ditev. Kritiki se nad MTV Plugged<\/em>, ki smo ga v pri\u010dujo\u010di zbirki prvi\u010d dobili na vinilu, \u0161e dandanes zmrdujejo, po mnenju podpisanega pa gre za enega najbolj\u0161ih Springsteenovih koncertov nasploh, na katerem tudi pesmi z albuma Human Touch<\/em> dobijo \u017eivljenje, ki si ga ne zaslu\u017eijo; posebej je treba omeniti Bobbyja Kinga v Man’s Job<\/em><\/a>, ki v duetu s Springsteenom iz slabe pesmi naredi znosen komad, nekak\u0161en poklon soulu \u0161estdesetih, kar je bil tudi eden od Springsteenovih (neuspelih) namenov, ko je posnel Human Touch<\/em>. Zanimivo je, da je bolj\u0161e pesmi, ki jih je snemal med letoma 1990 in 1991, zve\u010dine pustil v predalu in so se pozneje zna\u0161le v zbirki Tracks<\/em>, da lahko z \u017ealostjo ugotavljamo, koliko bolj\u0161i album bi bil Human Touch<\/em>, \u010de bi Springsteen izlo\u010dil kakih deset pesmi in namesto njih uvrstil pet ali \u0161est opu\u0161\u010denih.<\/p>\n Ko se je turneja kon\u010dala, je Springsteen pobral oskarja za najbolj\u0161o filmsko pesem (Streets of Philadelphia<\/em>) in \u0161e naprej snemal bolj ali manj sam doma. Iz tega naj bi nastala vsaj dva albuma, ki sta tako dobro varovana skrivnost, da ju ni niti na bootlegih, je pa Springsteen nekaj malega spustil med poslu\u0161alstvo, ko se je leta 1995 zelo boje\u010de spet sre\u010dal s svojimi nekdanjimi brati v prid kompilacije Greatest Hits;<\/em> ta v pri\u010dujo\u010dem kompletu umanjka in pri tem nas prav ni\u010d ne briga, ali je Greatest Hits <\/em>\u00bbzgolj\u00ab kompilacija. Njeno uvrstitev v paket bi morala upravi\u010diti \u017ee prisotnost \u0161tirih \u00bbnovih\u00ab komadov, posnetih z E Street Bandom. Nova sta pravzaprav zgolj dva, Secret Garden<\/em><\/a> in Blood Brothers<\/em>, medtem ko This Hard Land<\/em> in Murder Incorporated<\/em> sodita v obdobje Born in the USA<\/em>. Komad This Hard Land<\/em> je na novo posnet, ne slabo, a nekolikanj generi\u010dno, tako da sr\u017e kratke \u00bbzdru\u017eitve\u00ab predstavljata \u017ee omenjena Secret Garden <\/em>in Blood Brothers<\/em>, slednji napisan kot apologija, bolj globalno pa kot samoizpra\u0161evanje o tem, ali se sploh spla\u010da obujati nekaj, kar se je morda \u017ee izpelo pred leti. Seveda je vmes tudi nekaj obligatorne mitologizacije, pa \u00bbbratstva in enotnosti\u00ab, kar je bil za prista\u0161e E Street Banda dovolj\u0161en dokaz, da se Springsteen kesa in da bo zdaj zagotovo spet vpregel stare kolege in z njimi posnel plo\u0161\u010do. Pa ni. \u0160e ne. Posnel je zgolj nekaj pesmi, to dokumentiral v film\u010dku Blood Brothers<\/em>, leta 1996 izdal EP z izborom s teh snemanj in E Street Band spet pospravil v predal. Album Greatest Hits<\/em> se je leta 1995 odli\u010dno prodajal (spet hvala Toma\u017eu za vinil) in nadaljnje sodelovanje z bendom bi bilo logi\u010dno, a Springsteen se je preoblekel v Woodyja Guthrieja za konec 20. stoletja in leto 1995 zaklju\u010dil z izvrstnim, a komercialno ne ravno uspe\u0161nim albumom The Ghost of Tom Joad<\/em><\/a>, ki so ga kritiki po avtorski plati sicer hvalili in zaradi minimalizma ter izbru\u0161enega pripovedovanja primerjali z Nebrasko <\/em>iz leta 1982, a mu zamerili, \u010de\u0161, \u00bbglasbeno monotonijo\u00ab. Springsteen je dvanajst pesmi, ki govorijo o (sodobni) ameri\u0161ki zgodovini in (med drugim) vpra\u0161anju jugozahodne meje posnel zve\u010dine sam z redko pomo\u010djo nekaterih sodelavcev, poleg akusti\u010dne kitare je ponekod dodal klaviature (sint) in tiha tolkala. Rezultat je bil prepri\u010dljiv, vsaj za avtorja tega zapisa, ki meni, da sodi album med tri njegove zgodovinsko najpomembnej\u0161e, ob bok Born to Run <\/em>in Nebraski<\/em>, pa tudi avtorsko najbolj izpiljene; gre pravzaprav za zadnji zares celovit izpev Springsteena kot izbru\u0161enega tekstopisca in ponekod tudi pesnika.<\/p>\n EP Blood Brothers<\/em>, ki je tokrat tudi prvi\u010d na vinilu, zaklju\u010duje pri\u010dujo\u010di drugi del diskografije, in je, gledano za nazaj, zanimiv dodatek v opus, vendar nikakor ne nepogre\u0161ljiv. \u010ce ste gledali dokumentarec, ste lahko videli, da je vzdu\u0161je v studiu prijetno, da ima Springsteen obi\u010dajne avtorske popadke, kar pomeni neskon\u010dno predelovanje pesmi, in nekatere na koncu zares zvenijo popolnoma druga\u010de kot na za\u010detku, a vendar je vse skupaj nekoliko prisiljeno. Med pesmimi, ki jih je bend tistihdob igral, je tudi High Hopes<\/em>, pozneje v novi razli\u010dici naslovna pesem za zdaj zadnjega Springsteenovega \u00bbnovega\u00ab studijskega albuma iz leta 2014. Ni njegova, kar pravzaprav niti ni zares pomembno. Ali pa. Odlo\u010dite se sami. Za avtorja tega zapisa je bolj klju\u010dna \u017ealostna, a klena odlo\u010ditev, da Springsteen \u010dez mnogo let pripelje v bend Toma Morella in mu dovoli izmali\u010diti pretanjeno folkovsko balado The Ghost of Tom Joad<\/em>. Ni\u010d nimam proti rockovski izvedbi, saj so to po\u010deli \u017ee E Street Band na \u00bbzdru\u017eitveni\u00ab turneji med letoma 1999 in 2000, a Morello pretirava s predolgimi in ni\u010d kaj subtilnimi kitarskimi ekshibicijami, ki v to pesem ne sodijo. Okusi so sicer razli\u010dni, pravijo, mi pa moramo za hip \u0161e ostati v letu 1996. Springsteen se je v tem letu podal na prvo solisti\u010dno turnejo in dodobra preigral album The Ghost of Tom Joad<\/em>, nato pa za\u010del pripravljati obse\u017eno zbirko Tracks<\/em>, pa po izdatnem prigovarjanju za\u010del ugotavljati, da morda res spet potrebuje E Street Band. A trajalo je \u0161e nekaj let, preden so se zares spet zdru\u017eili in sedem let, preden smo iz Springsteenovega predala dobili nov studijski album. Osebno bi prav rad na odru \u0161e kdaj sli\u0161al \u00bbtisti drugi bend\u00ab, a Springsteen zdaj igra na Broadwayju, ljudje se starajo in vpra\u0161anje je, kako bo z novimi na\u010drti. Za leto 2018 je napovedal novo plo\u0161\u010do bolj solisti\u010dnega zna\u010daja, a na Broadwayju je razprodan do konca leta …<\/p>\n \u010ce potegnemo \u010drto pod pri\u010dujo\u010do zbirko: ne vsebuje vsega iz obdobja, ki ga pokriva, a po drugi strani nikjer ne pi\u0161e Complete <\/em>Album Collection. Vklju\u010dena sta oba EP-ja iz doti\u010dnega obdobja in vsi redni studijski albumi z dodatkom koncertnega emtivijevskega; EP Blood Brothers <\/em>in album MTV Plugged<\/em> sta prvi\u010d objavljena na vinilu. Knji\u017eica, ki je prilo\u017eena zbirki, je zgodovinsko zanimiva, sploh za nas krte, za vinilno razli\u010dico pa boste \u0161e nekaj let pomivali posodo v kak\u0161ni restavraciji. Zvok je nekolikanj bolj \u010dist kot na vinilkah, ki jih premorem iz tistih \u010dasov, a to \u0161e ne pomeni, da je bolj\u0161i. Br\u017e\u010das se bom, \u010de \u017ee, raje vra\u010dal k izvirnim vinilom. Edini pravi plus zbirke je vsaj zame vinilni MTV Plugged<\/em>, ki ga bom verjetno najpogosteje poslu\u0161al. Plus, ki je vreden pomivanja posode.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" (1987-1996)<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":18106,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-18105","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18105","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18105"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18105\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18107,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18105\/revisions\/18107"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18106"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18105"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18105"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18105"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}