{"id":18176,"date":"2018-06-07T09:26:59","date_gmt":"2018-06-07T07:26:59","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18176"},"modified":"2018-06-07T09:27:41","modified_gmt":"2018-06-07T07:27:41","slug":"18176","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18176","title":{"rendered":"Michael Weiskopf \u2013 Lost In Amerika: 91\/2 Stories (Weiskopf, 2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Michael Weiskopf<\/a> je ameri\u0161ki kantavtor, ki ima tudi bend The Complete Unknowns, s katerim \u017ee precej dolgo igra Dylanove pesmi. Tu pa tam se kak\u0161na znajde tudi na njegovih solisti\u010dnih plo\u0161\u010dah, a ni nujno, da je Dylan alfa in omega njegove zvo\u010dne zgodbe; nasprotno, \u0161iroka paleta umetnikov, ki jih ceni in spo\u0161tuje, pomeni tudi, da se povsem dobro po\u010duti zunaj \u00bbsingersko-songwriterske\u00ab manire. Poleg tega je ustvarjalec, ki mu ni vseeno za dandana\u0161njo podobo sveta. John Prine je pred kratkim povedal: \u00bbTrumpovi volilci br\u017e\u010das niso prista\u0161i moje glasbe!\u00ab<\/em> Nadaljujmo: \u00bbTrumpovi volilci br\u017e\u010das niso prista\u0161i glasbe Michaela Weiskopfa!\u00ab Da ne bo kdo \u010desa narobe razumel: Trump ni edino<\/em>, kar je narobe z Ameriko, je pa posledica<\/em> vsega, kar je narobe z Ameriko. Tega se prav dobro zaveda tudi Weiskopf; prav zato je svojo novo plo\u0161\u010do naslovil: Lost in AmeriKa<\/a>. Da, s k-jem. In jo podnaslovil \u00bbDevet zgodb in pol\u00ab. \u010cemu tista polovica? Gre za kratko predelavo Dylanove Chimes Of Freedom<\/em>, pesmi, ki je (spet) kot nala\u0161\u010d za dana\u0161nje \u010dase. Kje je \u017ee ta svoboda?<\/p>\n

Michael Weiskopf ni nujno zgolj pripovedovalec zgodb, a na tej plo\u0161\u010di je. Devet poglavij njegove Amerike je na njej. Amerike, ki ji je seveda privr\u017een, ne ovija pa se v zastavo in ne neti plo\u0161\u010d Beatlov na dvori\u0161\u010du. Ne boji se beguncev, Mehi\u010danov, temnopoltih, istospolno usmerjenih in vseh, ki so v o\u010deh populistov krivi za dandana\u0161nje razko\u0161\u010di\u010denje dru\u017ebe. A je seveda spet obratno: dru\u017eba je razko\u0161\u010di\u010dena, ker so vsi ti zgoraj narejeni za krivce. Zato, da se ljudje bojijo, da jih je la\u017eje obvladati. Najdimo sovra\u017enika, pa bo. No ja, seveda, komunisti so tudi \u0161e vedno v ena\u010dbi. V ZDA obvezno. Kako je \u017ee torej z zvonovi svobode?<\/p>\n

Much Worse Than It Sounds<\/em>, se strinjamo; Weiskopfova pesem zbode, a zbode zato, ker mora. It Don’t Bother Me <\/em>zbode, ker mora. Tudi Tattoo Of Jesus<\/em> zbode, ker mora. Hkrati so navedene pesmi tudi sijajno splo\u0161no ogledalo. Weiskopf ne pljuva, a tudi prizana\u0161a ne \u2013 udari med vrsticami, recimo tako kot Dylan … ali Prine … ali Wainwright … In ko zaklju\u010dno pesem Opioid <\/em>pove\u017ee z Zvonovi svobode<\/em>, nekako upa, da smo dojeli … in da je tudi on sam dojel.<\/p>\n

Na plo\u0161\u010di ni sam, pomaga mu pester izbor glasbenikov, ki zvo\u010dno sliko umerjajo od folk-rocka do s countryjem in bluesom obarvanih glasbenih izletov, ki slu\u017eijo zlasti sporo\u010dilu. \u00bbV studio sem \u0161el oktobra,\u00ab<\/em> je sam protagonist povedal na nedavnem nastopu v ljubljanskem Daktariju, \u00bbplo\u0161\u010da pa je zunaj zdaj …\u00ab<\/em> Hotel je re\u010di, da je za te pesmi potreboval dlje \u010dasa. Razumljivo. In zdaj je na poti, koncertira in predstavlja pesmi, v katerih se izgubimo v Ameriki dandana\u0161njika, ki je nekak\u0161na neo-Nebraska, a obarvana s humanisti\u010dno noto upanja, \u010deravno priostrenega s \u0161\u010depcem dvoma. To je vedno dobro; \u0161e vedno bolje kot stati in peti Star-Spangled Banner, ne da bi ob tem pomislil, o \u010dem poje\u0161 … in hkrati vihra\u0161 pesti proti tistim, ki mislijo in \u017eivijo druga\u010de. Weiskopf misli in \u017eivi druga\u010de, navsezadnje pa ima tudi Collingsa … kdor hodi po svetu s to kitaro, misli resno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Ameriki dana\u0161njika<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":18178,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-18176","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18176","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18176"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18176\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18181,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18176\/revisions\/18181"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18178"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18176"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18176"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18176"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}