{"id":18255,"date":"2018-07-12T09:02:25","date_gmt":"2018-07-12T07:02:25","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18255"},"modified":"2018-07-12T09:02:25","modified_gmt":"2018-07-12T07:02:25","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-19","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18255","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, Ljubljana, 3. julij 2018<\/span><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Konec junija se je z bombasti\u010dnim otvoritvenim koncertom na Kongresnem trgu za\u010dela 66. izdaja Festivala Ljubljana. Mno\u017eica koncertov se bo sklenila 3. septembra, v vmesnem poletnem \u010dasu pa bo festival kot vsako leto ponudil obilico dogodkov za raznolike glasbene okuse (nekaj je bilo \u017eal \u017ee tudi odpovedanih, med njimi izvedba Wagnerjevega Renskega zlata). V sklopu festivalskih prireditev je v svoji mati\u010dni hi\u0161i na prvi julijski torek nastopil Orkester Slovenske filharmonije<\/em>. Koncert je bil \u2013 naj bi bil \u2013 slavnostne narave, saj je SF z njim proslavljala 70-letnico ustanovitve orkestra in se poleg tega z njim spominjala dveh \u010dastnih \u010dlanov, Haydna in Beethovna. Po lastnih besedah pa je bila “osrednja pozornost namenjena enemu izmed ustanoviteljev, Marjanu Kozini<\/em>, sicer prvemu povojnemu direktorju in umetni\u0161kemu vodji SF”. Kozini naj bi bil na ve\u010der koncerta (seveda posthumno; skladatelj je umrl leta 1966) podeljen tudi naziv \u010dastnega \u010dlana SF.<\/p>\n

Zakaj sem zapisal, da naj bi bil<\/em> koncert slavnostne narave in da naj bi bil<\/em> Kozini podeljen naziv \u010dastnega \u010dlana? Ker se to pravzaprav ni zgodilo; z izjemo dveh ali treh stavkov v koncertnem listu, v katerih smo (seveda tisti, ki smo koncertni list sploh prebrali, to namre\u010d nikoli niso prav vsi poslu\u0161alci) izvedeli za zgoraj omenjeni slavnostni prilo\u017enosti, se na koncertu ni zgodilo ni\u010d slavnostnega. V vhodni avli SF je bila sicer na ogled kaligrafsko izpisana listina, s katero je SF skladatelju “poklonila in mu posthumno podelila” omenjeni naziv. Toda ob tako sve\u010dani prilo\u017enosti bi pri\u010dakovali vsaj kratek nagovor trenutne vr\u0161ilke dol\u017enosti direktorice SF Marjetice Mahne, \u010de \u017ee ne tudi ministra za kulturo \u2013 sploh po vseh mahinacijah ter tak\u0161nih in druga\u010dnih (melo)dramah, ki so se v SF dogajale v bli\u017enji preteklosti, bi bilo vzpodbudno sli\u0161ati vsaj nekaj optimisti\u010dnih besed za prihodnost. Razlogov, da se niti v. d. direktorice niti ministru o\u010ditno ni zdelo vredno nagovoriti filharmonikov in poslu\u0161alcev, je lahko ve\u010d, noben od ponujajo\u010dih pa ni ni\u010d kaj vzpodbuden; nemara noben od njiju posebnega optimizma glede prihodnosti SF sploh ne premore.<\/p>\n

Glede na naravo koncerta z naslovom “Pastorala” se mi je zdelo nenavadno tudi, da SF ni izbrala doma\u010dega dirigenta. \u017de Marko Hriber\u0161ek bi bil odli\u010dna izbira, imamo pa tudi kar nekaj zelo kakovostnih mladih dirigentov, ki do koncerta s katerimkoli poklicnim orkestrom zelo te\u017eko \u2013 ali pa sploh ne \u2013 pridejo. O\u010ditno \u0161e vedno prevladuje miselnost, da je vse, kar je tujega, samo po sebi tudi bolj\u0161e. Dale\u010d od tega. Nad izbiro dirigenta bentim predvsem zaradi pristopa, ki ga je gostujo\u010di Rus Dmitrij Liss<\/em> izbral za uvodno skladbo, nadvse pozitiven in radosten simfoni\u010dni scherzo Bela krajina<\/em>, ki je po vsej pravici najpogosteje izvajana slovenska simfoni\u010dna skladba (zelo radi jo izvajajo tudi npr. bolj\u0161i \u2013 koncertni pihalni orkestri) in je pravzaprav tretji stavek Kozinove edine simfonije. Liss je skozi “kar se da svetlo pokrajino pokrajine in ljudi”, kot je skladbo odli\u010dno opisal Peter Ku\u0161ar, zdrvel v rekordno prehitrem tempu in za to potreboval zgolj 11 minut (obi\u010dajno okrog 13). Vzlic tak\u0161nega divjanja in izrazite taktirajo\u010de usmerjenosti ritmi\u010dno komponento je neuvidevni dirigent \u017ertvoval takoreko\u010d vse mo\u017enosti fraziranja in ekspresivnosti, nemara prav zaradi tempa pa se je zgodilo tudi nekaj neprijetnih orkestrskih spodrsljajev. Kot je bilo videti, je Liss na konec skladbe preprosto pozabil; orkester ga je na sre\u010do odigral sam. Jasno in o\u010ditno je bilo eno ali oboje od naslednjega: da je Liss partituro prehitro, preslabo in preve\u010d povr\u0161no na\u0161tudiral in\/ali da mu skladba preprosto ni bila v\u0161e\u010d. Oba argumenta sta seveda bizarna in nesprejemljiva, zato je bila Lissova Bela krajina veliko razo\u010daranje, ki ga je \u0161e poslab\u0161ala nenormalna, kri\u010dava in mote\u010da glasnost izvedbe; neverjetno se mi zdi, da jo je Liss kljub dinami\u010dni situaciji v dvorani, ki ji je na vajah pa\u010d moral<\/em> biti pri\u010da, vseeno izpeljal na ta na\u010din. O dinami\u010dnih omejitvah Kozinove dvorane SF sem pisal \u017ee ve\u010dkrat in vedno znova se na koncertih dokazuje in potrjuje dejstvo, da je dvorana za koncerte simfoni\u010dnih orkestrov v polni zasedbi akusti\u010dno neprimerna. \u0160e vedno se mukoma spominjam koncerta Beograjske filharmonije izpred dobrih petih let, ko so z bu\u010de\u010do in grme\u010do izvedbo \u0160eherezade skoraj podrli na\u0161o filharmoni\u010dno hi\u0161o.<\/p>\n

Zapisanemu ob rob \u0161e tole: ob vsej hvali in slavi Marjanu Kozini \u2013 in oboje si, da ne bo pomote, \u0161e kako zaslu\u017ei! \u2013 imamo Slovenci na CD-ju na voljo en sam (sic!) posnetek njegove celotne \u0161tiristav\u010dne Simfonije<\/em>. Posnetek, na katerem pod vodstvom Marka Muniha prav tako igra Orkester SF, je v Kozinovi dvorani nastal leta 1987, torej pred ve\u010d kot 30 leti (sic!) in zvokovno ni preve\u010d kakovosten. Isti posnetek se pojavi tudi na leta 2015 izdani antologiji klasika Slovenia \u2013 Skladbe za orkester, 1. del<\/em>. Zato se mi zdi po svoje \u0161okantno in sramotno, da niso v njeni 70-letni zgodovini nastali vsaj \u0161e dva ali trije posnetki, od tega vsaj en v zadnjem desetletju. Po drugi strani lahko to dejstvo slu\u017ei kot zgolj \u0161e ena afirmacija slovenskega ma\u010dehovskega odnosa do lastne kulture, tokratna izvedba Bele krajine<\/em> pa kljub dobronamernosti kot milostni vbogajme odli\u010dnemu skladatelju in njegovi simfoni\u010dni zapu\u0161\u010dini.<\/p>\n

Ve\u010der se je nadaljeval s Haydnovim<\/em> \u2013 prav tako \u010dastni \u010dlan SF \u2013 Koncertom za violon\u010delo in orkester \u0161t. 2<\/em> v D-duru, Hob. VIIb\/2, op. 101. Orkestru se je pridru\u017eila britanska violin\u010delistka Natalie Clein<\/em>, nekdanja BBC-jeva glasbenica leta in \u017ee v prvem stavku je poslu\u0161alcu lahko odleglo \u017ee zaradi bistveno zmanj\u0161anih dinami\u010dnih obremenitev. Solistka je kaj kmalu potrdila svojo odli\u010dnost, razveseljivo sta ji najbolje uspevali prav izjemna ekspresivnost in povednost, ki ju \u017ee pregovorno premore violon\u010delo, tokrat posebej izrazito v kantileni kar prekratkega drugega stavka. \u017divahno poplesavajo\u010d zadnji stavek je bil uspe\u0161en v svoji gibkosti in prijetni melodiki. Orkester je pod Lissom odigral sorazmerno zanesljivo, mestoma robato spremljavo, Cleinova pa je za dodatek odigrala \u0161e znani Bachov preludij iz Suite za violon\u010delo \u0161t. 1 v G-duru, BWV 1007.<\/p>\n

Koncert je sklenila Beethovnova<\/em> (\u0161e tretji \u010dastni \u010dlan SF) Simfonija \u0161t. 6 v F-duru<\/em>, op. 68 ‘Pastoralna’<\/em>. Kot zanimivost ne moremo mimo dejstva, da je SF na koncertu izvedla “ljubljansko” verzijo partiture, ki jo je v namen slovenske krstne izvedbe v Ljubljano desetletje po nastanku, leta 1818, z nekaj manj\u0161imi popravki poslal sam skladatelj. Faksimile omenjene partiture, ki jo sicer hrani NUK, je bil na ogled tudi na samem koncertu. Pri simfoniji gre za nemara prvi resni\u010den, resen in obenem zelo posre\u010den ter za tisti \u010das genialno realiziran poskus simfoni\u010dne skladbe s programsko podstatjo in vsebino. ‘Pastoralna’ je kljub Beethovnovemu slavnemu citatu, da gre v njej “bolj za izraz ob\u010dutij kot slikanje” vseeno \u010dudovit primer uspe\u0161nega tonskega slikanja; primere bi lahko na\u0161tevali od prvega do zadnjega stavka, najbolj vnebovpijo\u010d pa je nedvomno \u010detrti (Nevihta \u2013 Vihar); gre tudi za edino Beethovnovo simfonijo s petimi stavki. Orkestrovo poustvarjenje idilike je bilo tokrat bolj uspe\u0161no, \u017eeleli bi si le \u0161e nekaj ve\u010d spro\u0161\u010denosti. Celosten dinami\u010dni vtis je bil bolj\u0161i, igranje pa ob\u010dasno \u0161e vedno preglasno. Liss je dale\u010d od idealnega beethovnovskega interpreta; sploh uho, ki so ga \u017ee kdaj razvajale antolo\u0161ke interpretacije npr. Kleiberja in Harnoncourta, je tu marsikaj pogre\u0161alo. Ruski dirigent je ‘Pastoralno’ dirigiral bolj v stilu Stravinskega ali \u0160ostakovi\u010da, kljub temu pa dovolj uspe\u0161no, da je izvedba zadostila \u017eelji in izzivu ponovnega poslu\u0161anja priljubljene in dobro znane partiture, ki jo je \u017ee sam skladatelj oblikoval tako spretno, da je skorajda nemogo\u010de, da bi ne glede na (ne)kakovost izvedbe s seboj ob poslu\u0161anju ne prinesla tudi vsaj malo veselja in navdu\u0161enja.<\/p>\n

Za konec: \u010de bi se resni\u010dno \u017eeleli pokloniti 70. obletnici Slovenske<\/u> filharmonije in Marjanu Kozini, bi izbrali slovenskega dirigenta, za spored pa npr. eno od Beethovnovih uvertur in za vrhunec ve\u010dera izvedbo Kozinove Simfonije v celoti. Tako pa smo dobili opisanega dirigenta \u2013 koncertni list ga je sicer opeval kot “enega najvidnej\u0161ih evropskih dirigentov svoje generacije” \u2013 ter opisani izvedbi Kozine in Beethovna, z vso kombinacijo pa klavrno realizacijo v izhodi\u0161\u010du plemenite in dobronamerne ideje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na Festivalu Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18256,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18255","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18255","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18255"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18255\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18259,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18255\/revisions\/18259"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18256"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18255"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18255"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18255"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}