{"id":18276,"date":"2018-07-24T00:27:52","date_gmt":"2018-07-23T22:27:52","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18276"},"modified":"2018-07-24T09:21:10","modified_gmt":"2018-07-24T07:21:10","slug":"viv-albertine-to-throw-away-unopened-faber-faber-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18276","title":{"rendered":"Viv Albertine \u2013 To Throw Away Unopened (Faber &#038; Faber, 2018)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=18277\" rel=\"attachment wp-att-18277\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-18277\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/VIV-3.jpg\" alt=\"\" width=\"640\" height=\"320\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/VIV-3.jpg 640w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/VIV-3-600x300.jpg 600w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najprej so bile cunjice, muzika in tip\u010dki. V svojem prvem memoarju <em>Clothes, Clothes, Clothes. Music, Music, Music. Boys, Boys, Boys.<\/em> (Faber &amp; Faber, 2014)<em>,<\/em> je kitaristka in tekstopiska \u017eenske punkovske skupine The Slits, danes triin\u0161estdesetletna Viv Albertine, obra\u010dunala s svojo preteklostjo, s kultom punka in njegovimi protagonisti (pove, da ga je \u201cvlekla\u201d Johnnyju Rottenu \u2013 ker seks je bil tisti \u010das za hipije, fafanje pa za pankse, brez \u010dustvene navezanosti in ostalega prezira vrednega romanti\u010dnega ki\u010da), ter z vsemi bole\u010dimi podrobnostmi odkrila, kako je bilo odra\u0161\u010dati v urbanem, \u201crough and tough\u201d delavskem predelu Londona v \u0161estdesetih in sedemdesetih. Njeni naturalisti\u010dni opisi grobega, ma\u010disti\u010dnega, do mladih deklet precej neprizanesljivega in stereotipnega dru\u017ebenega in glasbenega okolja, ter subverzivnih strategij, ki so se jih poslu\u017eevale tako na odru kot pod njim, so klju\u010dni za razumevanje punka iz \u017eenske perspektive.<\/p>\n<p>A prav tako, \u010de ne \u0161e bolj zanimivi, so opisi dolgega vmesnega obdobja umetni\u0161ke hibernacije, v kateri je Viv igrala vlogo skrbne mame, razo\u010darane gospodinje in rakave bolnice, ki se emocionalno vse bolj oddaljuje od mo\u017ea, vse dokler jo, \u010dez mnoga leta, zopet ne zmami kitara. Pri svojih petdeset plus posname samostojni kantavtorski album, dokler kitare ne zamenja pisanje, mo\u017ea pa samostojno \u017eivljenje samske matere. Tu se knjiga kon\u010da.<\/p>\n<p>Letos je iz\u0161la njena druga knjiga spominov, v kateri se bolj kot skozi muziko sprehodi skozi svoje precej konfliktno, samotarsko otro\u0161tvo in mladost (pi\u0161e, da je samotarka \u0161e danes), v kateri skozi razli\u010dne narativne perspektive upoveduje zgodbo svojih star\u0161ev \u2013 skozi citiranje in komentiranje pisem matere in o\u010deta, v katerih o njunem strupenem odnosu izve veliko ve\u010d, kot se dejansko spominja, pa tudi skozi uvodnike vsakega poglavja, ki se za\u010dnejo z umiranjem matere, s katero sta si bili zelo blizu, in kjer s sestro tre\u0161\u010dita v frontalni napad. In si nikoli ne opomoreta.<\/p>\n<p>Viv Albertine pa ne izri\u0161e zgolj izjemno te\u017eavno konstelacijo svoje disfunkcionalne korzi\u0161ko-\u0161vicarske dru\u017eine (\u201c<em>\u017divim v Angliji, a nimam britanske krvi<\/em>\u201d). V brezkompromisni in izrazito intimni maniri, ki smo jo v njenem pisanju vajeni, obra\u010dunava z razredno in spolno problematiko, razgali svoje te\u017eave z mo\u0161kimi in stopi na bojno polje patriarhata. Tu ni spravljiva. Ni ji treba biti.<\/p>\n<p><em>\u201c\u2026\u0160estdeset let je mo\u0161ko mnenje obvladovalo vsak aspekt mojega \u017eivljenja, od zgodovine, politike, glasbe in umetnosti, do uma in telesa. Prepojena sem z njihovimi mnenji. Mislim in vidim kot heteroseksualni beli tip. Lahko pogledam \u017eensko in jo objektificiram, jo vidim, kot jo vidi mo\u0161ki. Mislim lahko kot beli kriminalec. Da bi se po\u010dutila varno, mora\u0161 predvideti njihove misli in dejanja. Jebenti, lahko mislim kot posiljevalec.\u201d<\/em><\/p>\n<p>Odpira tudi vpra\u0161anja materinstva, feminizma, staranja, samote, seksa in odnosa do telesa, telesnosti v zrelih letih, tudi za nekaj glasbnih ocvirkov nas ne prikraj\u0161a. <em>Ko si enkrat panks, te to nikoli docela ne zapusti<\/em>, in pove, kako je pred zgolj nekaj leti objestne\u017ee na njenem koncertu polila s pivom. Ali spodila nesramnega rasista iz stola v avtobusu. A pri tem si povsem prostodu\u0161no, brez samopomilovanja in obsojanja, v\u010dasih celo jezno, dovoli priznati svoje napake, slabosti in \u010duda\u0161kosti.<\/p>\n<p>To Throw Away Unopened se bere kot Vivino \u0161estdesetletno odra\u0161\u010danje. In soo\u010danje z njegovimi posledicami. Poskus spravljanja s svojo preteklostjo. In sedanjostjo.<\/p>\n<p><em>\u201cAli lahko postanem tak\u0161na mirna, stabilna oseba, ki ne presoja ljudi \u2013 tak\u0161na, kakr\u0161ne sem vedno ob\u010dudovala? Nekdo, ki u\u017eiva v sivini? V mladosti nisem prena\u0161ala sive in be\u017e barve. Zdaj ju imam rada, mehke, subtilne, ne\u017ene, oblaki, de\u017e, glina, zemlja, blato. Pa koga farbam? Ostala bom oseba, ki so ji ljudje naporni, ki je samotarska, ne odpu\u0161\u010da, veliko bere, je skrivoma srame\u017eljiva, na zabavah govori napa\u010dne stvari, preve\u010d spi, je nezaupljiva in samotna. \u2026 Ne verjamem v romanti\u010dno ljubezen, bogove, umetnost, politiko ali rokenrol. Znanosti ne razumem. In nikogar in ni\u010desar nimam, na kar, na kogar bi se lahko naslonila. To je vznemirljiv ob\u010dutek.\u201d<\/em><\/p>\n<p>Viv Albertine je v razgaljanju svoje zgodbe popolnoma iskrena, neposredna in neapologetska. V meso patriarhalne dru\u017ebe zare\u017ee kot ostra britev. Govori tudi zame, in zate. O meni, in o tebi. V tem je, vsaj kar se ti\u010de glasbenic, ki se lotevajo avtobiografskega \u017eanra, neprekosljiva.<\/p>\n<p>Obe knjigi ponujata \u010dudovito branje. Odnesite si ju pod tisti borovec, kjer \u017edite to poletje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Viv Albertine iz The Slits v dveh avtobiografijah<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":18277,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-18276","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18276","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18276"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18276\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18284,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18276\/revisions\/18284"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18276"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18276"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18276"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}