Don Mentony Band<\/a> zagotovo sodi.<\/p>\nZa\u010deli so kot bend, ki je v osemdesetih letih preigraval bluesovske stalnice in se na sceni dokon\u010dno ustoli\u010dil ob koncu tega desetletja s priredbo komada Tulsa Time<\/em>, ki ga je napisal Danny Flowers (sicer avtor tak\u0161nih pesmi, kot sta denimo Gulf Coast Highway <\/em>in Beyond Believing<\/em>), Eric Clapton pa je pesem prevzel od Dona Williamsa, ki jo je posnel leta 1978. Z Dobro mrho<\/em>, kakor so tedaj Don Mentony Blues Band poimenovali svojo razli\u010dico, se je za\u010delo komercialno najuspe\u0161nej\u0161e obdobje zasedbe, v kateri sta poleg \u017dana igrala med drugimi tudi kitarist Janez Hostnik in basist Aleksander Cepu\u0161.<\/p>\nDanes je zasedba nekolikanj druga\u010dna, poleg \u017dana godejo v njej basist Klemen Teran (znan tudi kot pesnik, \u010dlan zasedbe 19. november idr.), kitarist Luka Vehar in bobnar \u017diga Kozar. Klasi\u010dna \u0161tiri\u010dlanska rockovska zasedba torej, ki zdaj obstaja \u017ee nekaj \u010dasa, zadnjo studijsko plo\u0161\u010do Zajeban dan<\/em> pa so izdali pred \u0161tirimi leti. DMB no\u010dejo biti glasbeni revolucionarji, ali pa\u010d: glasba, ki jo igrajo \u2013 in to izjemno sve\u017ee, je treba priznati ob poslu\u0161anju nove plo\u0161\u010de \u2013 je na dandana\u0161nji sceni pravzaprav v deficitu, vsaj v tistem \u00bbvidnem\u00ab delu scene, torej med bendi, ki jih ob\u010dinstvo \u0161e spremlja malce bolj mnogo\u0161tevilno. DMB delujejo tudi izjemno simpati\u010dno in nepretenciozno, zlasti zato, ker \u017danu ni treba ni\u010desar ve\u010d dokazovati; to se tudi pozna pri pesmih, ki so na ravni najbolj\u0161ega, kar je zasedba ustvarila. Po besedilih vsekakor posekajo druge podobne avtorske bluesovske bende, denimo Easywalkers, ki so letos izdali sicer zanimiv prvenec. \u017dan se ne trudi, da bi se \u0161el velikega o\u010deta zajebantskega bluesovskega pop-rocka, tudi s festivali in tekmovanji se ne ukvarja ve\u010d, pa\u010d pa lepo naniza deset komadov, nekaj klasi\u010dnega ma\u010disti\u010dnega barovskega bluesa (\u017divel 1. maj<\/em>), nekaj duhovitega anga\u017eiranega (Jadransko morje<\/em>), nekaj pa je baladnega vzdu\u0161ja, a nikoli omlednega (Nih\u010de ne ve, Prav fletn se mava<\/em>). Vmes so tipi\u010dne DMB-jevske rockovske \u00bbzna\u010dajevke\u00ab (Tony Fer<\/em>) in duhovite domislice (Spo\u0161tovana gospa Marija<\/em>). Osrednjo glasbeno sliko tvorita kitari \u017dana in Veharja, nekaj je tudi klaviatur, ki jih igra Matej Gornik, in spremljevalni glasovi, ki pridejo najbolj do izraza v pesmi \u017divel 1. maj<\/em>. Plo\u0161\u010di so pristavljena vsa besedila in podatki, likovno pa jo je zelo li\u010dno in \u0161aljivo opremil Gorazd Vahen. Na plo\u0161\u010di se pojavita tudi dva nekdanja \u017danova sobendovca iz Buldo\u017eerjev: Bele kot spremljevalni glas in \u010cin\u010d kot snemalec.<\/p>\nDMB spremljam \u017ee ves \u010das delovanja skozi najrazli\u010dnej\u0161e postave in zasedbe in ne glede na to, da so sproducirali veliko hitov in ve\u010dino devetdesetih let delovali na mainstreamovski sceni, \u017dan pa je skoraj po teko\u010dem traku pisal besedila in prevode za raznorazne izvajalce, so kot bend vedno bili precej konsistentni, zdaj pa se nikomur ve\u010d nikamor ne mudi, kar se je poznalo \u017ee na zadnjih dveh studijskih plo\u0161\u010dah. No, DMB bo letos te\u017eko posekal kak drug \u00bbvelikan\u00ab, a saj tistih ne jemljemo ve\u010d preve\u010d resno, bi dejala Hesse ali jeti: v \u00bbpodtalju\u00ab je preve\u010d dobre glasbe. \u010ce pa bodo Don Mentony Band letos igrali kje v bli\u017eini, jih bom z veseljem \u0161el poslu\u0161at. Prijetno presene\u010denje torej.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/IMG_9611-600x580.jpg\")
<\/p>\n