{"id":18378,"date":"2018-08-13T19:31:07","date_gmt":"2018-08-13T17:31:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18378"},"modified":"2018-08-13T19:32:10","modified_gmt":"2018-08-13T17:32:10","slug":"neil-young-roxy-tonigts-the-night-live-reprise-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18378","title":{"rendered":"Neil Young \u2013 Roxy: Tonight’s The Night Live (Reprise, 2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Arhivska izdaja, ki je iz\u0161la na leto\u0161nji Dan plo\u0161\u010darn, prina\u0161a koncertno revizijo proslulih Youngovih kalifornijskih glasbenih udejstvovanj iz leta 1973, to\u010dneje: albuma Tonight’s The Night<\/em>, ki je bil sicer posnet leta 1973, a je iz\u0161el \u0161ele leta 1975. Razvpiti losangele\u0161ki klub Roxy se je, kot vemo, odprl septembra 1973 in Young je (s svojim bendom The Santa Monica Flyers: Ben Keith, Nils Lofgren, Billy Talbot, Ralph Molina) bil vabljen, da ga krsti. Spopadajo\u010d se z nedavno izgubo Dannyja Whittena in roadieja Brucea Berryja, je bend po enomese\u010dnem no\u010dnem jammanju v Studio Instrumental Rentals na bulvarju Santa Monica in zapisovanju novih pesmi na trak bil pripravljen za naodrski prenos vibracij izgube in tesnobe, ki se \u0161irijo iz pesmi na mati\u010dnem albumu.<\/p>\n

Poleg pesmi z albuma (Tonight’s The Night, Mellow My Mind, Tired Eyes, Speakin’ Out<\/em>…) najdemo na repertoarju \u0161e Walk On<\/em>, pesem, ki jo je Young uvrstil na album On The Beach<\/em> leta 1974. V intru sli\u0161imo znano Mod\u0159ansko polko –<\/em> Beer Barrel Polko<\/em> (Roll Out The Barrel<\/em>), nakar bend brezkompromisno odigra pesmi, ki so jih tako dolgo pilili v studiu. \u00bbPesmi smo res dobro znali,\u00ab je zapisal Young v spremni besedi k pri\u010dujo\u010di arhivski izdaji, \u00bbsaj smo jih cel mesec igrali v studiu! Torej smo jih samo \u0161e enkrat zaigrali od za\u010detka do konca, dva nastopa na ve\u010der … Imeli smo se prima!\u00ab Youngov telecaster, orglice, pedal steel Bena Keitha… – vse to je do zdaj \u017ee ve\u010dkrat zabele\u017eeno in pregneteno, tudi govorice o \u00bbcountryrockovstvu\u00ab Neila Younga in tako naprej, a dovolj bo, da re\u010demo: poslu\u0161ajte, kaj se je zgodilo v Roxyju! Bend zveni zares dobro; spro\u0161\u010deno, neformalno, a Neil Young pri vsej tragiki, ki jo je pustil za seboj v letu 1973, ni nikak\u0161en \u00bbdobri kantrija\u0161\u00ab, nasprotno: njegova glasba je groba, svetlobna leta dale\u010d od tedanje polikane scene z Zahodne obale, in zdi se, kot da bi z omenjenim kratkim \u00bbpolkastim\u00ab introm \u017eelel nekolikanj ironi\u010dno \u0161e mo\u010dneje pod\u010drtati temne obrise balad, ki jih je tesal s svojo dru\u0161\u010dino.<\/p>\n

\u00bbPrvo dekle zgoraj brez, ki si upa na oder, dobi enega teh \u0161kornjev, dame in gospodje!\u00ab Pa ni chicken-pickin’ goodtime hour, fantje, kje pa!<\/p>\n