{"id":18417,"date":"2018-08-20T01:07:38","date_gmt":"2018-08-19T23:07:38","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18417"},"modified":"2018-08-27T09:34:40","modified_gmt":"2018-08-27T07:34:40","slug":"dva-koncerta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18417","title":{"rendered":"Dva koncerta"},"content":{"rendered":"

Dva koncerta v okviru 66. Festivala Ljubljana<\/a>; <\/strong>Vite\u0161ka dvorana, Kri\u017eanke, Ljubljana, 6. in 7. avgust 2018<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Izvirno hrva\u0161ki, a \u017ee dolga leta v Sloveniji \u017eive\u010di pianist Vladimir Mlinari\u0107<\/em> koncertnemu ob\u010dinstvu pri nas ni tako dobro poznan, kot marsikateri njegov kolega ali kolegica. Morda zato, ker se Mlinari\u0107 ukvarja prete\u017eno s profesuro na ljubljanski Akademiji za glasbo in ne toliko s solisti\u010dno kariero, \u010deprav ima za seboj tudi \u017ee bogato in pestro koncertno kilometrino, ki jo je nabiral v koncertnih dvoranah doma in po svetu. Igral je tudi npr. v Triu Luwigana, skupaj z violon\u010delistom Igorjem \u0160kerjancem in klarinetistom Darkom Brlekom, sedanjim direktorjem Festivala Ljubljana, v okviru katerega je letos dobil mo\u017enost solisti\u010dnega nastopa.<\/p>\n

Mlinari\u0107, ki ga je povr\u0161no angle\u0161ko besedilo v koncertnem listu pomladilo za 17 let, je za svoj recital izbral zanimiv spored \u2013 z izjemo zadnje skladbe je izvajal izklju\u010dno Mozartove skladbe, ki zanimivo vse prihajajo iz istega 8-letnega obdobja (1781\u20131789).\u00a0 Koncert je zasnoval v treh sklopih in v njih “potoval od dramati\u010dnega vzdu\u0161ja do \u0161aljivega razpolo\u017eenja; v prvem delu prevladujejo tragi\u010dnost in ob\u010dutki zami\u0161ljenosti, drugi del je vesel in duhovit, tretji pa zabaven”. Pianist je recital tako za\u010del z Mozartovima Fantazijo v c-molu<\/em>, K. 475 in Sonato \u0161t. 14 v c-molu<\/em>, K. 457. Zares sta skladbi po zna\u010daju bistveno bolj tema\u010dni in dramati\u010dni, kot smo pri Mozartu sicer vajeni; v isti tonaliteti so pozneje nastale na primer Beethovnova 5. ter \u0160ostakovi\u010devi 4. in 8. simfonija, pa tudi nekatera Chopinova klavirska dela. Nadaljevanje pri\u010dujo\u010dih skladb sicer zelo kmalu poka\u017ee nedvoumne in tipi\u010dne mozartovske poteze. Mlinari\u0107 je bil z dinamiko ob\u010dasno nekoliko preve\u010d radodaren, a nikoli na na\u010din, ki bi zmotil interpretacijski ali poslu\u0161alski miselni tok; izvajanje je bilo gladko in gibko, kot Mozartovi glasbi priti\u010de. Prileglo bi se le \u0161e nekaj ve\u010d lahkotnosti v smislu perkusivne interakcije s klaviaturo. Konec koncev so koncerti, ki v posluh ponudijo izklju\u010dno mojstrovo klavirsko glasbo, pri nas redki, zato je vsaka tovrstna prilo\u017enost razveseljiva.<\/p>\n

Po tem uvodu sta sledili dve “D-durovski” skladbi: Rondo<\/em>, K. 485 in Sonata \u0161t. 18<\/em>, K. 576. Rondo je bil v vseh pogledih vzorno in zgledno mozartovski; skladbo pa si je mo\u010d z lahkoto predstavljati tudi v izvedbi godalnega orkestra. Tudi zadnja (ohranjena) Mozartova klavirska sonata je do\u017eivela o\u010darljivo izvedbo, med pianistovim igranjem pa je postalo jasno tudi, da gre za zelo zanesljivega in suverenega pianista; napak v njegovem igranju ni. Kot zadnjo Mozartovo skladbo smo prisluhnili \u0161e igrivim 12 variacijam na t\u00e9mo ‘Ah, vous dirai-je, maman’<\/em>, K. 265 (300e)<\/a>. Glavna t\u00e9ma je pri nas znana kot priljubljeni otro\u0161ki napev z naslovom ‘Oh, kako je to hudo, \u010de ra\u010dun ne gre v glav\u00f3’, gre pa za izvirno francosko melodijo. Variacije so glasbeno karseda raznolike v ritmu, melodiki in tempu, posebej zanimiva pa je molovsko-kanoni\u010dna variacija.<\/p>\n

Edina ne-Mozartova skladba na uradnem sporedu je bila Hanoniana, klavirska zabava na belih tipkah<\/em> finskega skladatelja Mattija Rautia<\/em>. Tudi tu gre za princip t\u00e9me z variacijami, ki pa se po Mlinari\u0107evih besedah “nor\u010dujejo iz Hanonovih tehni\u010dnih vaj za klavir z izjemno zanimivo uporabo nepravilnih ritmi\u010dnih vzorcev”. Naj v pojasnilo dodam \u0161e, da naslovi skladb, ki se kon\u010dajo na –iana<\/em>, pomenijo, da je skladba posve\u010dena oz. napisana na \u010dast skladatelju, \u010digar ime nosi; tako imamo na primer tudi Mozartiano, Mahleriano in \u010cajkovskiano. Tovrstni glasbeni pokloni so v\u010dasih, odvisno od namena in\/ali vzgiba “skladatelja prirejevalca” napisani tudi nekoliko \u0161aljivo in \u0161egavo, zato je v namen “la\u017eje<\/u> izvedbe” variacij na Hanonove tehni\u010dne<\/u> (pod\u010drtal T. V. ) vaje Rautio skladbo napisal samo za bele klavirske tipke. Tokratna izvedba je bila odli\u010dna, sli\u0161ali pa smo \u0161e dodatke A. Ipavca, \u0160\u010dedrina in Bacha (stavek iz slavnih Goldberg variacij, BWV 988).<\/p>\n

Pod \u010drto je Vladimir Mlinari\u0107 brez dvoma interpret, ki si ga velja zapomniti in ga (bolj) dosledno spremljati, upam pa tudi, da ga bo v prihodnje na na\u0161ih koncertnih odrih mogo\u010de sli\u0161ati pogosteje \u2013 tudi v dru\u017ebi katerega od na\u0161ih simfoni\u010dnih orkestrov.<\/p>\n

\u00a0* * *<\/p>\n

Le dan pozneje je v isti dvorani nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije<\/em>, tokrat z gostom violinistom in dirigentom Dimitrijem Sitkoveckim<\/em>, po uspe\u0161nih nastopih v preteklih sezonah \u017ee kar starim znancem Festivala Ljubljana, ki pa ga \u017eal tudi letos pestijo organizacijski spodrsljaji; tokrat so mnogi poslu\u0161alci glasno godrnjali zaradi nedelujo\u010de organizacije preverjanja vstopnic.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Tokratni koncert je nosil naslov Nazaj h koreninam<\/em>, saj je orkester igral “skladbe, ki jih je izvedel na svojih prvih koncertih, ko si je \u0161ele utiral pot do ob\u010dinstva in rednega nastopanja v koncertnih dvoranah doma in v tujini”. Razgibana in poslu\u0161ljiva Sonatina za godala<\/em> pred desetletjem preminulega Uro\u0161a Kreka<\/em> je bila ob ustanovitvi KGO SF nedvomno odli\u010dna izto\u010dnica za “nabiranje pozitivnih to\u010dk” na prvih koncertih, tokratna izvedba pa je bila posve\u010dena obletnici skladateljeve smrti in je bila z nekaterimi zadr\u017eki (konec prvega stavka in skupna igra violin v drugem stavku) solidna.<\/p>\n

Za izvedbo Mendelssohnovega Koncerta za violino in godala v d-molu<\/em> se je orkestru na odru kot solist in dirigent pridru\u017eil Sitkovecki. Razlika v igranju je bila sli\u0161na nemudoma, predvsem v smislu doslednosti. Kot je bilo pri\u010dakovati, je solist igral zelo \u010disto in jasno. Godalni ansambel mu je dodajal zanesljivo in oprijemljivo, hkrati pa ravno prav ob\u010duteno spremljavo z u\u010dinkovito izpeljano in odigrano cigansko motiviko zadnjega stavka. Za dodatek smo sli\u0161ali Bacha, saj je, kot je poudaril Sitkovecki, “Mendelssohn poskrbel, da so Bacha v 19. stoletju ponovno odkrili” (navedba je kakopak resni\u010dna). Za godalno izvedbo znamenitega Chopinovega<\/em> klavirskega Preludija v Des-duru<\/em>, \u0161t. 15, op. 28 ‘De\u017ena kaplja’<\/em><\/a> je orkester za nekaj minut dobil dva koncertna mojstra, saj je Sitkovecki s\u00e9del desno od Janeza Podleska. Gre samo za enega od violinistovih mnogih uspe\u0161nih aran\u017emajev; je premi\u0161ljen in polno zvene\u010d, bil je tudi lepo odigran, le intonacija je enkrat ali dvakrat klonila.<\/p>\n

Za konec smo sli\u0161ali \u0161e Komorno simfonijo<\/em>, op. 110a Dmitrija \u0160ostakovi\u010da<\/em>. Tudi tu gre dejansko za priredbo, saj je skladba v pi\u010dlih treh dneh julija 1960 pravzaprav nastala kot skladateljev Godalni kvartet \u0161t. 8 v c-molu, op. 110. Skladba je bila neposreden odgovor na dva \u017eivljenjska dogodka, ki sta skladatelja mo\u010dno potrla: prvi\u010d je do\u017eivel hud napad mi\u0161i\u010dne bolezni, po katerem ga je zdravje za\u010delo vse bolj zapu\u0161\u010dati, poleg tega pa se je z odporom pridru\u017eil komunisti\u010dni partiji. V partituro je zapisal, da je skladba “posve\u010dena \u017ertvam fa\u0161izma in vojne”, \u010deprav je \u0160ostakovi\u010deva h\u010di Galina pozneje trdila, da je skladbo posvetil samemu sebi in da ga je v zapisano posvetilo prisilila ruska oblast, s katero je imel skladatelj mnoge in mu\u010dne te\u017eave. Transkripcijo za godalni orkester je pripravil ruski violist in dirigent Rudolf Bar\u0161aj<\/em>, skladbo pa za\u010dne znani glasbeni podpis ‘D-S-C-H’, ki z notami D-Es-C-H podpi\u0161e prve \u0161tiri \u010drke skladateljevega podpisa v nem\u0161ki transkripciji: D<\/strong>mitri SCH<\/strong>ostakowitsch.<\/p>\n

Tokratna izvedba KGO SF je bila na\u010deloma tehtna, pri nekaterih delih \u2013 posebej v delikatnih pasa\u017eah kar treh stavkov z oznako Largo \u2013 pa je bilo jasno, da je za \u0161e bolj dodelano interpretacijo zmanjkalo \u010dasa. K oznaki drugega stavka bi pohvalno dodali tudi ‘feroce’; lok violinista Oliverja Dizdarevi\u0107a bo na ta ra\u010dun novo \u017eimljenje potreboval prej, kot bi ga sicer. Gostovanje Dimitrija Sitkoveckega je bilo tako uspe\u0161no tudi letos in gotovo se lahko nadejamo, da nas obi\u0161\u010de \u0161e kdaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v okviru 66. Festivala Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18419,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18417","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18417"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18417\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18442,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18417\/revisions\/18442"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18419"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}