{"id":18443,"date":"2018-08-27T09:50:16","date_gmt":"2018-08-27T07:50:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18443"},"modified":"2018-08-27T09:50:16","modified_gmt":"2018-08-27T07:50:16","slug":"elvis-presley-where-no-one-stand-alone-rca-sony-legacy-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18443","title":{"rendered":"Elvis Presley \u2013 Where No One Stand Alone (RCA\/Sony Legacy, 2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

\u017de v za\u010detku osemdesetih let je Elvisov producent Felton Jarvis vzel nekatere njegove bolj rockerske komade, denimo Guitar Man<\/em>, jih podlo\u017eil z novo in\u0161trumentalno podlago, rezultat pa ni bil ravno vzpodbuden. Podobna zloraba se je zgodila s pri\u010dujo\u010do plo\u0161\u010do, Where No One Stands Alone<\/em>, ki prina\u0161a izbor Elvisove gospelovske glasbe; s prvega njegovega tovrstnega albuma His Hand In Mine<\/em> sicer niti ene pesmi, \u010deravno je Crying In The Chapel<\/em> bila posneta leta 1960, a je iz\u0161la \u0161ele pozneje. Tisti, ki so zadol\u017eeni za njegovo glasbeno zapu\u0161\u010dino, delajo po smrti z njim podobno, kot so delali, ko je bil \u0161e \u017eiv: dol jim visi. Razumem, da je Elvisa treba pribli\u017eati mlaj\u0161im generacijam, to je celo pohvalno, a ne tako, da mu spodre\u017eejo noge. Za\u010dudilo me je, da je pri tem brezbri\u017enem po\u010detju sodelovala Lisa Marie, celo kot soproducentka, a verjetno je dala \u017eegen tudi za obe plo\u0161\u010di s simfoni\u010dnim orkestrom; o eni samo celo pisali<\/a>. Pecunia non olet, pravijo. Pa ne gre za to, da bi Elvisovega glasu ne smeli napenjati na najrazli\u010dnej\u0161e nove kontekste, le bolj spo\u0161tljivo in zgodovinsko korektno bi se morali lotiti: izvirnikom ni namre\u010d ni\u010desar manjkalo in na novo podlo\u017eene pesmi v ni\u010demer ne prispevajo k \u00bbsodobnem\u00ab razumevanju Elvisa, zgolj ceneno zvenijo. Spremljevalni glasovi, ki so tudi novi, so bolj domi\u0161ljeni, \u010deprav se v\u010dasih preve\u010d trudijo, ampak in\u0161trumentali … clappingi v So High<\/em>, cenena tolkala v I’ve Got Confidence<\/em> … poslu\u0161ajte izvirnike, pa boste vedeli, o \u010dem govorim. Kot bi delali plo\u0161\u010do za Bubl\u00e9ja ali Helmuta Lottija, ne za Elvisa Presleyja. A Elvis ni Bubl\u00e9 ali Lotti … ali Humperdinck, \u010deravno je v sedemesetih letih v najbolj neposre\u010denih trenutkih v\u010dasih zvenel kot on. Sli\u0161ite, Lisa Marie, Joel Weinshanker in Andy Childs?! Ja, res je, Krajnc-poslu\u0161alec je o\u010ditno sentimentalni razne\u017eenec, ki mu je minimalisti\u010dni aran\u017ema v In The Garden<\/em> \u017ealibog precej bolj \u00bbedgy\u00ab in pristen kot tole, kar sli\u0161imo na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di in bi naj bilo \u00bbreimagined\u00ab, kot pravijo v najavi albuma. A Krajnc-kritik v teh svojih presojah, domala identi\u010dnih Krajncu-poslu\u0161alcu, ne glede na dolgo prakso z Elvisovo glasbo, ni subjektiven, kajti zgodovina govori zase. In \u010de je tole Elvis za nove generacije, bolje, da ga te niti ne sli\u0161ijo. Dobile bodo namre\u010d povsem napa\u010dno predstavo. Upajmo lahko torej samo, da bodo te nove generacije dovolj pametne in bodo \u0161le nazaj po izvirne albume. Jim bodo bolj v\u0161e\u010d? Verjetno odvisno od tega, kaj pravzaprav pri\u010dakujejo od Elvisa. \u010ce izhajajo iz tega, da je Elvis salonski pevec, potem …. hja, potem nimamo kaj. \u010ce pa izhajajo iz tega, da naj bi bil zlasti iskren izvajalec in celo kralj rokenrola, potem … nak, potem ne bo \u0161lo. Elvis za novo tiso\u010dletje bi lahko zvenel manj ceneno; saj bi se dalo narediti, \u010de bi se hotelo. Ob tem zgolj \u0161e pripomba: h\u010derkin glas v naslovni pesmi ni slab, peti \u0161e vedno zna, le … o\u010ditno ji je vseeno, kako se ta hip reprezentira glasba njenega o\u010deta. \u017dal.<\/p>\n

Where No One Stands Alone, duet z Liso Marie<\/strong><\/h3>\n