![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/U2_Experience-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Plo\u0161\u010da je iz\u0161la decembra 2017, vendar sem \u0161ele zdaj na\u0161el \u010das, da dejansko s\u00e9dem in nekaj napi\u0161em. Vse od januarja, ko sem nanjo nabasal v Londonu, ki bi lahko bil recimo nekak\u0161no nevtralno ozemlje, do zdaj, ko precej izvodov sameva na policah na\u0161ih trgovin, sem tuhtal, ali se mi je res treba sploh \u0161e ukvarjati z U2. Potem pa sem oni dan po naklju\u010dju poslu\u0161al Wide Awake In America<\/em> in posnel svojo razli\u010dico The Wanderer <\/em>s sicer povpre\u010dnega albuma Zooropa<\/em>; gre za pesem, ki je brez dvoma eno (in zadnje) najbolj\u0161ih avtorskih del U2 \u2013 kot She’s A Mystery To Me<\/em>, ki tudi sodi v to kategorijo, jo je pel drug izvajalec. Band, ki je napisal Van Diemen’s Land, <\/em>zdaj izdaja plo\u0161\u010de kot je tale, kot je bila prej\u0161nja, kot predprej\u0161nja in tako nazaj do Rattle And Hum <\/em>(1988), ki je bila, \u010de pogledamo \u010disto objektivno, glede na glasbo, koherentnost in repertoar, pravzaprav zadnje zares u\u010dinkovito poglavje U2. Achtung Baby <\/em>(1991) in All That You Can’t Leave Behind<\/em> (2000) sta bili plo\u0161\u010di, ki sta meandrirali sem ter tja, z nekaj vrhunci in nekaj padci, vmes in poslej pa pravzaprav ni\u010d kaj.<\/p>\n Prej\u0161nji album Songs Of Innocence<\/em> (2014) je do\u017eivel neslavno epizodo z Applom. \u010ce bi glasba pri\u010dala o tem, da res gre za album, ki trga gate, bi tisto sme\u0161no digitalno vsiljevanje zlahka pozabili. A U2 so bili poleg tega sme\u0161ni tudi avtorsko. Smejali smo se, ko je Bono pel o tem, kako lahko spremeni svet. Na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di U2 prav tematsko pojejo o ljubezni. In tokrat se nismo samo smejali, pa\u010d pa krohotali. \u010ceprav v resnici ni sme\u0161no, prav ni\u010d.<\/p>\n You’re The Best Thing About Me<\/em> je bil singl, ki me na za\u010detku ni \u010disto odvrnil. Zelo kli\u0161ejski singl sicer z dvesto let staro foro v naslovu, a zdelo se je, da se U2 vsaj zabavajo. Potem je pri\u0161el album s toliko puhlicami, da se je za\u010dela delati megla. U2 v uvodni pesmi Love Is All We Have Left<\/em> mislijo, da so Cher. Pa niso, Cher jih pusti svetlobna leta zadaj, ker ji vsaj verjamemo, ko s svojim globokim glasom spra\u0161uje, \u010de verjamemo v \u017eivljenje po ljubezni. In njen elektronizirani glas je bil v devetdesetih letih simpati\u010den dodatek pesmi, medtem ko se pri U2 ob poslu\u0161anju istega, zdaj \u017ee utrujenega produkcijskega prijema, lahko samo kri\u017eamo. Na plo\u0161\u010di je tudi Love Is Bigger Than Anything On Its Way<\/em>. No shit! Gianni Rijavec, kje si? Sta z Bonom sedela v kak\u0161nem pubu? Imajo U2 krizo poznih srednjih let, ki se stopnjuje z vsako novo plo\u0161\u010do? Adam \u0161e ni spoznal dovolj manekenk? Ali kaj pomeni to nadvse omledno in zoprno opletanje z ljubeznijo? Zadnje solidno delo v tej maniri je bila pesem Love Is Blindness<\/em> iz 1991, pa \u0161e tista ni bogve kaj. In\u0161trumentalno U2 zvenijo kot povpre\u010den pop-rock bend, bolj ali manj brez jajc, tudi You’re The Best Thing About Me<\/em> po ve\u010d poslu\u0161anjih zveni kot nekaj, kar je pop osemdesetih pozabil v devetdesetih. Red Flag Day<\/em> naj bi bil o beguncih. Hm, in v American Soul<\/em> ta \u00bbsoul\u00ab rimajo na \u00bbrock & roll\u00ab. Fantje, niste Dylan ali Prine, da bi iz kli\u0161ejskih rim delali prese\u017eke. In mislim, da so ta hip zadnji, ki lahko pojejo o rokenrolu. \u00bbLooking for American soul\u00ab… Leta 1988 ste jo na Rattle And Hum<\/em> celo na\u0161li, \u0161e bolj leto poprej na The Joshua Tree<\/em>. Ali jo vsaj bolj uspe\u0161no iskali. In seveda, v pesmi o ameri\u0161ki du\u0161i se mora nujno pojaviti Jezus, bravo.<\/p>\n U2 so zdaj, kot denimo Springsteen in \u0161e kdo, seveda bolj ali manj nedotakljivi. Na prvi pogled se zdi kot da si mediji nekako ne upajo zapisati ostrih besed, u\u017ealiti veli\u010dine. A na sre\u010do se \u0161e najde kak ugleden medij, ki jih spregleda, denimo NME<\/em><\/a> in The Independent<\/em><\/a>! Tudi All Music Guide<\/a>. Se mi pa nekako niti ne zdi \u010dudno, da \u0161e vedno prosperirajo. Prvi\u010d: nostalgija. (?) Drugi\u010d: v poplavi nadvse dolgo\u010dasne povpre\u010dnosti, kar je dandana\u0161nji glasbeni mainstream, so U2 povsem neizstopajo\u010di, lahko bi bili kdorkoli, kar je zanje ta hip verjetno celo dobro, poleg tega pa imajo zadaj neko \u00bbime\u00ab, da se mladi med brskanjem po dolgo\u010dasju lahko odlo\u010dijo za dolgo\u010dasje z \u00bbimenom\u00ab. Kar seveda ni kul, ampak sami smo si krivi.<\/p>\n Sklep: U2 so, \u010de ne \u017ee s prej\u0161njimi tremi (in Atomic Bomb<\/em> je bila morda \u0161e najbolj\u0161a od trojice), s pri\u010dujo\u010do plo\u0161\u010do dokon\u010dno izgubili relevanco in tudi smisel obstoja. Glede na avtorsko upravi\u010denost delovanja bi sicer morali nehati \u017ee v drugi polovici devetdesetih, a upanje zmeraj umre zadnje. S \u010dim bi lahko \u0161e prepri\u010dali resnega ljubitelja glasbe, da so kot bend v dandana\u0161njiku \u0161e kaj vredni? 1) z dostojanstvenim umikom s scene, 2) z resni\u010dno dobro plo\u0161\u010do. Prvega zaradi njihove megalomanskosti verjetno ni realno pri\u010dakovati, drugega pa, kot ka\u017ee, tudi ne. Zanima me, kaj bi se zgodilo, \u010de bi Bona sunili iz benda in namesto njega najeli denimo Ariano Grande?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Izguba relevance in smisla obstoja<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":18449,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-18448","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18448","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18448"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18448\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18452,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18448\/revisions\/18452"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18449"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18448"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18448"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}