![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/milankreslin-600x515.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Ob devetdesetletnici Milana Kreslina, pomembnega akterja na sceni slovenske ljudske in ponarodele, zdaj imenovane tudi etno glasbe, pa seveda lastnika znamenite \u010drne kitare, ki jo je dejansko kupil za prvo pla\u010do leta 1946 in jo potem nekaj \u010dasa posojal lokalnim beltin\u0161kim glasbenikom, je pri zalo\u017ebi Kreslin, mati\u010dni zalo\u017eni\u0161ki hi\u0161i Vlada Kreslina, iz\u0161el album z neposrednim naslovom Milan Kreslin<\/em>. Vlado ga je o\u010detu pripravil ob visokem jubileju, ki so ga praznovali letos prvega februarja.<\/p>\n Na dokumentarnem, antologijskem mini-albumu najdemo sedem pesmi, posnetih na razli\u010dne na\u010dine, ki jih redni obiskovalci Kreslinovih koncertov, zlasti tistih v Cankarjevem domu, \u017ee poznajo, hkrati pa posnetki slu\u017eijo kot nekak\u0161en prerez \u00bbgodb\u00ab 20. stoletja: od prekmurskih ljudskih do nekaterih drugih, ki sicer niso ljudske, se pa \u017ee dolgo pojejo kot take. Na nekatere melodije je Vlado Kreslin napisal nova besedila in pesmim dal novo dimenzijo (tudi s svojo kitarsko spremljavo in so-glasom), pri zaklju\u010dni pa je za to poskrbel kar o\u010de sam. Daj mi, Micka, pejneze nazaj<\/em> je neizpodbitno ena najve\u010djih uspe\u0161nic Beltin\u0161ke bande, \u0161egava pesem, katere besedilo se je o\u010detu Milanu vedno zdelo nekolikanj prekratko. Kot je sam dejal: \u00bbNa koncu bi moral bit \u0161e odgovor!\u00ab Zato je na odgovor laho\u017eivke, ki jo je sam poimenoval Micka (v izvirniku naj bi bila kar kurba), da mu denarja ne vrne in naj gre, \u010de s storitvijo ni zadovoljen, drugam, napisal: kako naj grem drugam, \u010de pa mi ne vrne\u0161 denarja. Duhovit konec je dal pesmi dodaten pomen in ostrino in kot tako jo zdaj \u017ee dolgo poznamo.<\/p>\n Tam dale\u010d stran<\/em> je uvodna pesem in prva od tistih, za katere je Vlado, ko je sli\u0161al o\u010deta peti staro pesem iz ruskega ujetni\u0161tva, napisal novo besedilo in jo zapel v duetu z o\u010detom. Izvedba je posneta z u\u010dinkovito spremljavo kitare, kontrabasa, harmonike in balalajke, kar ohranja ruski melos in intimo besedila. Tisti bejli grm<\/em><\/a> je avtorska Vladova pesem, tudi duet, ki pa, spet posneta na minimalisti\u010den na\u010din, deluje kot stari baladni \u0161lager, nekak\u0161en duhovni kompanjon uvodni pesmi. Sledi ji Goodbye Jim, Goodbye Joe<\/em>, v izvirniku Brave Man<\/em>, pesem, ki sta jo za Rosemary Clooney, ki jo je leta 1954 zapela v filmu Red Garters<\/em>, napisala Jay Livingstone in Ray Evans, avtorja takih pesmi, kot so denimo Buttons And Bows, Mona Lisa <\/em>in Que Sera, Sera (Whatever Will Be, Will Be)<\/em>; ta slednja je tudi tesno povezana z zgodovino Beltin\u0161ke bande in Kreslinovih, spomnite se je s plo\u0161\u010de Spomin\u010dice<\/em> (1992). Brave Man<\/em> je kot Goodbye Jim, Goodbye Joe<\/em> pri nas v prepevu Gregorja Strni\u0161e najprej pela Ivanka Kra\u0161evec v zgodnjih \u0161estdesetih na EP-ju z ansamblom Jo\u017eeta Kampi\u010da, v novem prepevu Marijana Petana z istim naslovom pa New Swing Quartet; ta izvedba je kot \u00bbtradicionalna\u00ab bila objavljena na albumu Na\u0161 stari Suzafon<\/em> leta 1984 pri Helidonu. Pisec tega zapisa je pesem leta 2016 prepesnil in posnel kot Junak<\/em> na plo\u0161\u010do Polihistoriada<\/em>, izvedba o\u010deta Kreslina pa je poslu\u0161alcem tudi znana \u017ee kar nekaj \u010dasa s koncertov. Studijska razli\u010dica je nastala leta 2007. V \u00bbruski \u0161timungi\u00ab plo\u0161\u010de je tudi znamenita pesem Podmoskovski ve\u010deri<\/em><\/a> v novem Kreslinovem prevodu in priredbi; gre za staro rusko pesem, najprej znano kot Leningrajski ve\u010deri<\/em> v avtorstvu Mihaila Matusovskega in Vasilija Solovjova-Sedoja. Ruska oblast naj bi pozneje zahtevala preimenovanje pesmi in preoblikovani naj bi bili tudi deli besedila. Med intimnimi baladami (v duetu z Vladom) je \u0161e Bele ru\u017ee, ne\u017ene <\/em>ru\u017ee, posneta leta 2007 z nekolikanj polnej\u0161o zasedbo. Balada ima dolgo zgodovino in poznamo jo v \u0161tevilnih izvedbah, od \u0160abana Bajramovi\u0107a do Cuneta Gojkovi\u0107a, v \u010digar izvedbi sem jo poslu\u0161al \u0161e kot mulc z male plo\u0161\u010de, ki smo jo imeli doma, in mi je, kot Brave <\/em>Man, osebno \u0161e posebej pri srcu. Album se kon\u010da na nekolikanj bolj polno aran\u017eirani noti, saj sledita dve bolj veseli pesmi, kavarni\u0161ka Ringi\u0161pil<\/em> in \u017ee omenjena Micka<\/em>, prva posneta leta 1996 z Bando in sodelavci, druga pa prav tako s polno zasedbo na koncertu v Cankarju leta 2016. V slednjih sli\u0161imo tudi zna\u010dilno skupinsko petje, ki ga poznamo s sicer\u0161njih tovrstnih pesmi Kreslina in Beltin\u0161ke bande.<\/p>\n O\u010de Kreslin je ob izidu albuma dejal, da je to br\u017e\u010das njegov prvi in zadnji album, saj so tu \u017ee leta. A kaj naj re\u010dem? Prve pla\u010de sicer razumljivo ni ve\u010d, dan dokon\u010dnega izpla\u010dila pa je, sode\u010d po vitalnosti protagonista, \u0161e dale\u010d. Krhkost in intimnost glasu prispevata k doma\u010dnosti in presunljivosti izvedb. Kak\u0161na leta \u2013 najdite mu Ricka Rubina in pogumno v serijo Beltinci Recordings<\/em>.<\/p>\n <\/p>\n