![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/IMG_0103-600x583.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Vsako plo\u0161\u010do Rya Cooderja te\u017eko in z veseljem pri\u010dakujem, priznam pa, da sem ob tejle kar plosknil, ko sem videl naslov. Zgodovina je polna zanimivih povezav: Cooder petdeset let po tistem, ko odlo\u010dilno vpliva na Stonese z odprtimi uglasitvami, ko oni nato na takratni aktualni na plo\u0161\u010di Beggar’s Banquet<\/em> posnamejo Prodigal Son<\/em>, izda album s tem naslovom, naredi svojo razli\u010dico tega starega bluesa, se o njem izdatno razgovori v dobro namerjenih promocijskih videovsebinah, kjer ga lahko vidimo tudi v akciji, in na koncu smo, jasno, \u0161e posebej dobre volje, ker je album dober po pri\u010dakovanjih. \u010ce \u017ee ni vseskozi tako duhovito pripizden, kot je bil prej\u0161nji, Election Special<\/em> (2012), ki takisto sodi med vsaj meni najljub\u0161e Coodrove stvaritve, pa ni ni\u010d manj dobro domi\u0161ljen.<\/p>\n Kot bi lahko sodili \u017ee po naslovu, gre za izlet v star blues za sodobne \u010dase, kar Cooderju tudi sicer ustreza in le\u017ei. Na albumu igra kitaro, bend\u017eo, mandolino, bas in klaviature, sin Joachim igra bobne in druga tolkala, Robert Francis bas in Aubrey Haynie violino v You Must Unload<\/em>. Za spremljevalne glasove skrbijo Bobby King, Terry Evans in Arnold McCuller, kar tudi sploh niso neznana imena, a dale\u010d od tega, da bi plo\u0161\u010da pomenila kak\u0161en egotrip starih bluesovskih in soulovskih prijateljev. Cooder med skrbno izbrane pesmi iz zapu\u0161\u010dine bluesa in gospela posadi izvirnike, ki se zdijo, kot bi bili napisani v tridesetih letih 20. stoletja in posebej za to plo\u0161\u010do spet obujeni v \u017eivljenje (Shrinking Man<\/em>). \u0160timunga albuma ni nujno turobna, kot bi lahko pomislili, \u010de te\u010de beseda o starih gospelih in bluesih (ali pa o stanju sveta, ki je bilo leta 2012 videti le nekolikanj manj brezizhodno), celo nasprotno; glasbeniki se imajo prav dobro. Cooder je tudi v te\u017ejih temah, ki jih je na albumu precej, nekako rado\u017eiv, kot bi \u0161el skozenj tisti duh, o katerem tako radi govorijo pridigarji na jugu ZDA. Poleg tega si ne more kaj, da ne bi v pesmi posejal vsaj malce \u00bbsvetovne godbe\u00ab in pesem Gentrification<\/em>, ki sta jo napisala s sinom, je duhovita zabavljica o povsem neduhovitih sedanjih \u010dasih, kjer ponekod sli\u0161imo nekaj kalipsa in nekaj zvokov, ki bi sodili v kak\u0161no \u0161pico policijskega filma iz osemdesetih. \u00bbShe said: Trust me and take a little tip \/ this building’s been sold to Johnny Depp … I said: who?\u00ab<\/em> Gre za zabavno samoironi\u010dno pesem, ki pa ob standardih, kot so denimo Nobody’s Fault But Mine, Everybody Ought To Treat A Stranger Right<\/em> (Blind Willie Johnson), I’ll Be Rested When The Roll Is Called <\/em>in naslovna pesem, izkristalizirajo anga\u017eirano plat plo\u0161\u010de. Gre, kot smo \u017ee ugotavljali ali slutili, za \u0161e eno posodobljeno plat prej\u0161njega \u017ee omenjenega albuma: Cooder se skozi prizmo starih \u010dasov, tokrat gospela in bluesa, zve\u010dine takega o grehu in pokori, vra\u010da v sedanjost in jo premerja s svojimi slajdovskimi kitarskimi prijemi. Ni preve\u010d usmiljen, pa tudi neusmiljen ne, njegov (samo)humor uravnava \u00bbzdanje in prednje \u010dase\u00ab. Pa tudi refleksije znotraj brezkompromisnega zavedanja o svetu je precej. Ali kot pravi v avtorski pesmi Jesus And Woody<\/em>, v kateri se pogovarjata Kristus in Guthrie, in je br\u017e\u010das najpomenljivej\u0161a in tudi najpomembnej\u0161a pesem na albumu: \u00bbnow they’re staring up their engine of hate \/ don’t it make you feel lonesome and blue? \/ yes I was a dreamer, Mr. Guthrie, \/ and you were a dreamer too …\u00ab<\/em><\/p>\n