{"id":18464,"date":"2018-09-06T01:26:31","date_gmt":"2018-09-05T23:26:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18464"},"modified":"2018-09-01T11:28:06","modified_gmt":"2018-09-01T09:28:06","slug":"18464","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18464","title":{"rendered":"Ian Gillan & The Javelins (EarMusic, 2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Koliko let je \u017ee minilo, odkar je Gillan izjavil, da je najbolj\u0161i zajtrk na svetu cigareta in pivo? Ob izidu pri\u010dujo\u010de plo\u0161\u010de se je v spletu pojavilo precej sarkasti\u010dnih pripomb, da je to, kar svet ta hip potrebuje, \u0161e en cover band sedemdesetletnikov. Podobnih plo\u0161\u010d je iz\u0161lo \u017ee precej, spomnimo se denimo McCartneyjevega izleta iz leta 1999, pa Suzi Quatro je nedavno tudi naredila enega, svoj\u010das Lennon, pa \u0161e marsikdo. V glavnem iz takih izletov rata sterilna ali kako druga\u010de ne ravno imenitna plo\u0161\u010da, ki jo je sicer lu\u0161tno poslu\u0161ati, a nas spomni zgolj na to, kako udarni in enostavno producirani so bili izvirniki (z izjemo Joolsa Hollanda in Toma Jonesa, ki sta naredila res dobro tovrstno plo\u0161\u010do). Tudi Gillan s starimi soborci ni zares odstopal od tega modela, \u010deravno naj bi se njegov prvi bend iz leta 1963 zaprl v hambur\u0161ki studio za \u0161tiri dni in pri snemanju naj ne bi uporabljal ni\u010desar sodobno tehnolo\u0161kega.<\/p>\n

Priznati je treba, da ima Gillan \u0161e vedno zelo mladosten in mo\u010dan glas, da bend igra brezhibno, a produkcija je kljub temu tu, fantje, bobni udarjajo, kot v \u0161estdesetih nikoli niso. Lu\u0161tno, a preve\u010d \u00bbpravilno\u00ab. Gillan je povedal, da je izbor pesmi na albumu zve\u010dine njihov odrski program izpred petinpetdesetih let: Do You Love Me<\/em> The Contours, It’s So Easy <\/em>Buddyja Hollyja, High School Confidential <\/em>Jerryja Leeja Lewisa, Dream, Baby <\/em>Roya Orbisona, Memphis Tennessee <\/em>Chucka Berryja, Smokestack Lightnin’ <\/em>Howlina Wolfa \u2013 skratka u\u010dni fascikel tedanjih angle\u0161kih bendov, ki so se u\u010dili od ameri\u0161kih pionirjev. A vse to je bilo \u017ee ne\u0161tetokrat preigrano in Javelins niso naredili ni\u010desar takega, da bi ti komadi za\u017eiveli druga\u010de. To verjetno tudi ni bil njihov namen; namen plo\u0161\u010de je bil, \u010de sodimo po izjavah, pokloniti se svojim koreninam in se imeti fino. Ta cilj so izpolnili, \u010deprav bi jim ga, sode\u010d po rezultatu, morda tudi ne bilo nujno treba. Presenetili sta me morda edino You’re Gonna Ruin Me Baby <\/em>Lazy Lesterja in Little Egypt<\/em> zasedbe The Coasters, \u010deravno so angle\u0161ki bendi Coasterse precej preigravali, a s tega seznama ve\u010dkrat katere druge komade. Vendar si ne morem pomagati, ko zasli\u0161im, kako to pesem zapoje Elvis v filmu Roustabout<\/em> (1964) in \u0161e posebej v prosluli televizijski oddaji Elvis \u2013 The NBC Special <\/em>(1968), Javelinsi nekako ugasnejo, kot fade-out.<\/p>\n

Sicer pa me Gordon, oba Tonyja in Keith, ki na promo fotkah stojijo za Ianom ali ob njem, malce spominjajo na fante iz Beltin\u0161ke bande, Kocipre. \u0160el sem malce preposlu\u0161at njihove radijske posnetke izpred desetletij, saj takrat, v \u0161estdesetih, niso posneli nobene velike plo\u0161\u010de, vemo pa, kam je \u017eivljenje popeljalo frontmana, pa se zdi, kot da bi moralo pravzaprav pri tem ostat, \u010deprav je za malce zabave sicer \u010disto v redu.<\/p>\n