{"id":18475,"date":"2018-09-14T12:06:01","date_gmt":"2018-09-14T10:06:01","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18475"},"modified":"2018-09-14T12:09:40","modified_gmt":"2018-09-14T10:09:40","slug":"rachid-taha-1958-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18475","title":{"rendered":"Rachid Taha (1958-2018)"},"content":{"rendered":"<h2><strong>Rocker z obzorji<\/strong><\/h2>\n<p><em>objavljeno v Muski \u0161t. 5 leta 2002 pred nastopom Rachida Tahe v Ljubljani na Drugi godbi maja 2002<\/em><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/arhiv\/index.php?let=2002&amp;rev=5\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-18480 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/rachid-taha-6-5-muska_ovitek-443x600.jpg\" alt=\"\" width=\"443\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/rachid-taha-6-5-muska_ovitek-443x600.jpg 443w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/rachid-taha-6-5-muska_ovitek.jpg 609w\" sizes=\"auto, (max-width: 443px) 100vw, 443px\" \/><\/a><\/p>\n<blockquote>\n<p style=\"text-align: left;\"><em>Rachid Taha v Belfortu, poleti 1994: <\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><em>\u201cMoje ob\u010dinstvo je zelo raznoliko, me\u0161ano, nobenega lo\u010dinarstva ni. Ustvarjati sku\u0161am sprejemljivo glasbo, ki je lahko v\u0161e\u010d bolj ali manj vsem; ne \u017eelim delati za eno samo, to\u010dno dolo\u010deno kategorijo ljudi. To me sploh ne zanima. Prav zato lahko igram \u0161aabi, lahko igram rai, lahko igram funk, lahko pa igram tudi tako kot Nick Cave. Kajti tak\u0161en je tudi moj okus: Um Kalsum, Nick Cave, Lou Reed, Cramps. In \u0161e vse drugo. Tako.\u201d<br \/>\n<\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n<p style=\"text-align: left;\">Precej majhen in suhljat, s \u010drnimi kodri, obdelanimi z gelom, v usnjenih hla\u010dah in jopi\u010du \u2013 takega se ga spominjam tam iz za\u010detka devetdesetih let in iz pari\u0161kega kluba Sheheraizade. Kot je tedaj nihal Rachidov korak, tako je vedno nihala tudi njegova glasba: ta glasni upornik, levi\u010dar in rocker, otrok zahodnega in arabskega sveta, je neopredeljeno glasbo venomer spletal iz vsega po vrsti, od punka, ostrih rockerskih prijemov in mehkobnih pesmic do dancea, tehna in trancea, v to pa je vpletal raznovrstne zvoke in \u017eanre magrebskih de\u017eel, severne Afrike in arabskega sveta.<\/p>\n<p>Rachid Taha se je rodil leta 1958 v Oranu v Al\u017eiriji, dru\u017eina pa se je \u010dez nekaj let odselila v Francijo; tam je pre\u017eivel otro\u0161tvo in najstni\u0161ka leta, odkrivajo\u010d \u201cradosti\u201d rasizma, katoli\u0161kih \u0161ol (kamor so ga vtaknili star\u0161i, da bi mu zagotovili prihodnost) in prilo\u017enostnih del (ko je za\u010dasno odletel iz doma\u010dega gnezda). Leta 1981 se je zaposlil v neki tovarni v Lyonu in tam sre\u010dal skupino v ustanavljanju: Mokhtarja (bas), Jeroma (kitara), Mohameda (ritmi\u010dna kitara), D\u017ealala (oud\/banjo), Germaina (bobni) in Brahima (tolkala). Manjkal jim je le pevec, ponudil se je Rachid. Rodila se je legenda: <em>Carte de Sejour <\/em>(Dovoljenje za bivanje).<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Carte De S\u00e9jour\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/9vDc4YuZz1k?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Po nekaj malih plo\u0161\u010dah in prvem albumu <em>Rhorhomanie<\/em> (1984) je skupina zaslovela pod nalepkama arabski rock in beurovski punk (Rachiid meni, da sta oba prilastka neprimerna). Skupino so zaradi besedil v al\u017eir\u0161\u010dini in franco\u0161\u010dini ter besnega brcanja proti sistemu hitro povezali s priseljensko problematiko v Franciji, po\u017eela je tudi kar nekaj priznanj na raznih rockerskih festivalih. Leta 1986 je poznej\u0161i kulturni minister (za rock, kot so mu pravili) Jacques Lang poslancem v parlamentu med obravnavo zakona o dr\u017eavljanstvu delil malo plo\u0161\u010do Carte de Sejour s priredbo Trenetovega \u0161ansona <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=6EbBbezVtUQ\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Douce France<\/a>, ki v Tahovi razli\u010dici napada rasizem in netoleranco v \u201csladki Franciji\u201d. Po \u0161tevilnih uspehih in priznanjih v osemdesetih letih je skupina Carte de Sejour po dveh albumih in ve\u010d malih plo\u0161\u010dah leta 1989 razpadla, Rachid pa se je podal na samostojno glasbeno pot.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Rachid Taha &amp; Carte de S\u00e9jour - Douce France\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/BRwpjFW82G8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em>\u201cKo si del skupine, pla\u010duje\u0161 za vso skupino, ko pa si sam, mora\u0161 pla\u010dati samo zase. Sicer pa &#8211; znajde\u0161 se \u010disto sam pred vsem,\u201d<\/em> pojasnjuje Rachid razlike, <em>\u201cpred ob\u010dinstvom, mediji. Ko si s skupino, si deli\u0161 te\u017eave, ob\u010dutke, glasbo. Ko si sam, si sam za vse, vse je odvisno od tebe. Po svoje je bolje: samo zase moram poskrbeti, odgovarjam samo zase in zanesem se le nase. V skupini se da odgovornost valiti s \u010dlana na \u010dlana ali vse zvaliti na enega v imenu vseh. Skupina lahko obstaja najve\u010d deset let, nikakor ne dvajset. Ljudje se v tem \u010dasu silno spremenimo. Potem kar naenkrat nimamo ve\u010d kaj po\u010deti skupaj, vsak ima svoje zamisli, svoja mnenja, \u017eelje, nih\u010de nima ve\u010d ni\u010d skupnega. Zato se je bolje raziti. V\u010dasih je treba pustiti vse skupaj in za\u010deti znova.\u201d<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Rachid Taha  -   Barbes\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/5zvAMlxJ0iY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Rachid Taha je konec leta 1990 izdal prvi samostojni album <em>Barbes <\/em>(po pari\u0161ki priseljenski \u201cglasbeni\u201d \u010detrti) z istoimensko uspe\u0161nico, v pesmi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=7ZjT3qTiKm4\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Arab Rap<\/a> pa primerja polo\u017eaj Arabcev v Franciji s polo\u017eajem \u010drncev v ZDA. Tedaj se je tudi prvi\u010d povezal z raimani, skladbo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=WSxSwXlQFms\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Lela<\/a> je namre\u010d posnel v Oranu s \u0160ebo Norio. Plo\u0161\u010da je bila zaradi zalivske vojne prete\u017eno spregledana, Rachid pa ta \u201cneuspeh\u201d komentira takole: <em>\u201cNeodmevnost plo\u0161\u010de ni bila neuspeh tega albuma, ampak neuspeh medijev. Govorim o tedanjem politi\u010dnem polo\u017eaju. Mediji so do\u017eiveli neuspeh. To je postalo \u017ee pravi simptom dru\u017ebe, v kateri \u017eivimo: mediji so vse manj gospodarji samih sebe, vse bolj so odvisni od publicitete, raznoraznih lastnikov, politi\u010dnega utripa. Plo\u0161\u010da pri kritiki ni naletela na neuspeh, temve\u010d predvsem na molk; to je bil neuspeh neke cele dru\u017ebe, konkretno: neuspeh zalivske vojne, ki je iz medijev in javnosti pregnala vse, kar je samo od dale\u010d di\u0161alo po Arabcih. <\/em><em>Ob<\/em><em> neuspehu zalivske vojne so nam nakladali vrag-ve-kaj, le resnice ne, in na koncu smo se vsi zna\u0161li v enakem bednem polo\u017eaju: jaz, ti, kritiki, novinarji. Vse so nas vkrcali na neko ladjo, na kateri smo \u0161e vedno.\u201d<\/em><\/p>\n<p>Po devetdesetih letih je Rachid plul bolj ali manj uspe\u0161no. Leta 1993 je iz\u0161la druga samostojna plo\u0161\u010da, naslovljena preprosto <em>Rachid Taha;<\/em> prina\u0161ala je uspe\u0161nico plesi\u0161\u010d Voila Voila, ki je iz\u0161la tudi v ve\u010d remiksih in po\u017eela precej\u0161en uspeh na londonski plesni sceni. <em>\u201cDance je ena od zvrsti, ki me zanimajo. Zakaj? Kaj vem!?! Mislim, da zato, ker silno rad ple\u0161em, kar pomnim. Ko sem odra\u0161\u010dal, so me potem zanimale tudi druge, bolj anga\u017eirane in intelektualisti\u010dne glasbene zvrsti. Imel sem obdobja, ko sem se navdu\u0161eval nad reggaejem, Bobom Marleyjem, pa obdobje tripanja na Boba Dylana in seveda tudi na punk. Odkritje angle\u0161kega tehna in rejva me je zelo pritegnilo, sploh ko sem opazil, da so povezani z levi\u010darskim gibanjem, na tej sceni v Angliji pa sem sre\u010dal tudi veliko ljudi, ki so pri\u0161li s punkerske scene, in to pravzaprav niti ne presene\u010da.\u201d<\/em><\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=HlmxW5IIN_g<\/p>\n<p>Leta 1995 je iz\u0161la glasbeno izredno pisana plo\u0161\u010da <em>Ole ole,<\/em> nato pa je leta 1997 in 1998 sledilo nekaj prirejenih izborov \u201cnaj pesmi\u201d. Najprej dvojni album <em>Carte blanche<\/em> s povzetkom petnajstih let dela, nato pa \u0161e <em>Diwan,<\/em> nekak\u0161en zbir Rachidovih \u201cnaj\u201d priredb (Dahmane El Harra\u0161i, Mohamed El Anka, Farid El Atra\u0161). Potem je leta 1998 sledil projekt treh sonc, ko se je Taha drugi\u010d povezal z raimani in z rockerskim \u201cdestroy\u201d pristopom ravno prav zamajal in oplemenitil rai. Ta skupen nastop s Khaledom in Favdlom v pari\u0161ki dvorani Bercy je iz\u0161el tudi na odli\u010dnem koncertnem albumu <em>1,2,3 Soleil.<\/em> <em>\u201cTo je pa\u010d nova izku\u0161nja, <\/em><em>del<\/em><em> zanimivih glasbenih izku\u0161enj \u2013 in to je to. To je vse. Glasbeno se nikakor ne ume\u0161\u010dam nekam med Khaleda in Favdla. Po\u010dutim se bli\u017ee Iggyju Popu,\u201d<\/em> komentira Taha. <em>\u201cS tem projektom sem dosegel ob\u010dinstvo, ki me ni poznalo. Vstopil sem tudi v svet medijev, ki me prej niso poznali.\u201d<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Rachid taha,khaled,faudel - Ya rayah live 1,2,3 soleils\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/cur39MJDWX4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Leti 1998 in 1999 sta tudi v znamenju nastopov in turnej, Rachid Taha med drugim prvi\u010d nastopa tudi v Kairu in Aleksandriji. Leta 2000 izide studijska plo\u0161\u010da <em>Made in Medina,<\/em> ki odli\u010dno spaja bobne\u010do elektroniko, \u017eagajo\u010de kitare in akustiko arabskih glasbil ter Rachidov bodisi uporni\u0161ki bodisi razne\u017een ter dovolj ekspresiven glas. Uspe\u0161nica Barra Barra s te plo\u0161\u010de je za\u0161la tudi v film Black hawk down.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Rachid Taha - Barra Barra (OST Black Hawk Down) (Official Video)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/m8H-5E_i7b8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Leto 2001 je leto Tahove svetovne turneje, med katero nastopa po Evropi, Kanadi in Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, v drugi polovici se odpravi osvajat Daljni vzhod (Singapur, Malezijo, Indonezijo, Kitajsko, Japonsko), turnejo pa sklene z nastopi v Avstraliji in Novi Kaledoniji. Konec leta 2001 izide tudi koncertna plo\u0161\u010da <em>Live,<\/em> posneta na nastopu v Bruslju 11. marca 2001, ki prina\u0161a izbor pesmi iz vse dolgoletne Tahove kariere in hkrati znova vedno kot prvikrat potrdi, da je Rachid Taha vse bolj\u0161i &#8211; in najbolj\u0161i \u201cv \u017eivo\u201d. Z njim sem se na koncertu sre\u010dala dvakrat po dvakrat: z omenjenima koncertnima plo\u0161\u010dama in na dveh nastopih; prvi, pod \u017ego\u010dim popoldanskim soncem festivala Eurockeenes v Belfortu leta 1994, mi je pustil precej mla\u010den vtis, medtem ko me je nastop na al\u017eirskem dnevu v pari\u0161ki dvorani Zenit nekaj let pozneje (konec devetdesetih) naravnost presunil, navdu\u0161il in prevzel. In nisem bila edina: prav vsa silna mno\u017eica, od dece do starcev, je rajala na bobne\u010do elektroniko, razsekano z \u017eagajo\u010dimi kitarami, v katero sta se vpletala lutnjist in darbukist, velikanski oder pa je z vsemi rockerskimi zvija\u010dami in dolgoletno izku\u0161njo samozavestno obvladoval stari ma\u010dek Rachid Taha.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Tekitoi - Rachid Taha\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/R15s1t6RVDA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Umetniki so morilci umetnosti<\/h2>\n<p><em>intervju je bil objavljen v Muski \u0161t. 9-10 leta 2004<\/em><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/arhiv\/single.php?def=clanek&amp;let=2004&amp;rev=9\/10&amp;pid=1958\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-18487 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/8-5-449x600.jpg\" alt=\"\" width=\"238\" height=\"318\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/8-5-449x600.jpg 449w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/8-5.jpg 625w\" sizes=\"auto, (max-width: 238px) 100vw, 238px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Z Rachidom sva se za uradni pogovor dogovarjala skoraj petnajst let. Zaradi spleta okoli\u0161\u010din ter dokaj zadovoljivih tiskovk se vanj nisva zares zapletla, tudi v zaodrju Festivala Sziget leta 2004 ne, kajti vpra\u0161anj je veliko in Rachid Taha zanimiv ter izzivalen sogovornik, zato je bilo tole bliskovito budimpe\u0161tansko sre\u010danje predvsem uvod. Pogovor je potekal tik pred koncertom, potem ko je \u017ee dve uri odgovarjal na novinarska vpra\u0161anja, a vendar (ali prav zato) spro\u0161\u010deno, za\u010del in kon\u010dal pa se je z njegovimi vpra\u0161anji in mojimi odgovori.<\/p>\n<p>Ampak najprej kraj\u0161a osve\u017eitev spomina. Pot Rachida Tahe se je po otro\u0161tvu v Al\u017eiriji (Oran) in mladosti v delavskih priseljenskih \u010detrtih francoskih mest (Lyon) vzpenjala od zdaj kultne rajnke francoske punkovske skupine <em>Carte de Sejour,<\/em> s katero je za\u010del ob zori 1980 let v gara\u017ei ter se sredi tistega desetletja povzpel v francosko ozvezdje z uspe\u0161nico <em>Douce France, <\/em>priredbo Charlesa Treneta, do novega samostojnega za\u010detka ob zori 1990. let, ko si je pridobil sloves v podzemlju plesne elektronike in klubovja, ki ga je tudi pridno obiskoval. Pred zatonom tiso\u010dletja je do\u010dakal svetovni uspeh priredbe Amranijeve pesmi Ya Rayah<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?time_continue=1&amp;v=DuPhCmmfKiE\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><em>,<\/em><\/a> ki jo je posnel \u017ee za drugo samostojno plo\u0161\u010do Rachid Taha (1993), vendar je bila tedaj spregledana. Ko je ponovno iz\u0161la leta 1997 v zbirki \u201cnaj\u201d Carte Blanche in kmalu nato na albumu s priredbami Diwan (1998), je obnorela svet in porodila \u0161tevilne priredbe od Balkana (Bregovi\u0107) do Indije (Udit in Kavita).<\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?time_continue=1&amp;amp;v=DuPhCmmfKiE<\/p>\n<p>Rachid Taha je spro\u017eal polemike v zdaj \u017ee legendarnem nastopu <em>1, 2, 3 Soleils<\/em> (1998) s Khaledom in Faudelom, nato sta ob svitu novega tiso\u010dletja iz\u0161la odli\u010dna in kriti\u0161ko hvaljena plo\u0161\u010da <em>Made in Medina<\/em> (2000), ki jo sklepa\u00a0 pesem <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=-sodf_TO5as\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Garab<\/a>, zame vrhunec in se\u017eetek Rachidovega dela, pa tudi glasbena zgodovina v malem zaradi drobcev, analogij in dialogov med glasbili (akusti\u010dnimi, elektri\u010dnimi, elektronskimi) in glasbenimi \u017eanri (\u010dasovno, prostorsko), ki pa kljub pou\u010dnosti v detajlu kot celota ni hladni akademizem, temve\u010d prekleto u\u010dinkovit in z emocijami nabit kos, ter prvi koncertni DVD-album <em>Live<\/em> (2001) \u2013 hudo potrebna zadeva, saj je bil Rachid prakti\u010dno od leta 1999 na nenehni turneji po vsem svetu. Odmevi z njegovih \u0161tevilnih koncertov so bili silno raznoliki: kritika ga je ponekod obsipala s superlativi, drugod, redkeje, obkladala s pejorativi. Rachidov koncert je moral res ponuditi silne prese\u017eke, pa tudi predvsem eksces in provokacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ti ne kadi\u0161, ne?<\/p>\n<p><strong>Kaj? Seveda kadim!<\/strong><\/p>\n<p><em>Odpravili smo se<\/em> <em>(poje)<\/em> &#8230; Ti si zadnja, ne?<\/p>\n<p><strong>Ja, zadnja.<\/strong><\/p>\n<p>Celih \u0161est smo jih \u017ee naredili, intervjujev, kljub vsemu. Dajmo &#8230;<\/p>\n<p><strong>Torej &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Dajmo, dajmo, dajmo &#8230; dajmo, dajmo, dajmo, kajti zdaj se moram koncentrirati za na oder.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161en poklic, ne?<\/strong><\/p>\n<p><em>(Nataka vodo v kozarec z vinom.)<\/em> Kaj?<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161en je tvoj poklic?<\/strong><\/p>\n<p>Moj poklic? Ah &#8230; \u010de bi imel poklic!<\/p>\n<p><strong>Prosim?<\/strong><\/p>\n<p>Bah, moj poklic, kaj je moj poklic? Moj poklic je &#8230; moj poklic &#8230; pojma nimam. Peti? Zabavati se? Delati se norca?<\/p>\n<p><strong>In nikoli imeti miru?<\/strong><\/p>\n<p><em>(Odlo\u017ei kozarec.)<\/em> Vidi\u0161, tole je pa dobro vpra\u0161anje. Ne, nikoli nimamo miru. Nikoli. Ali ve\u0161, zakaj? Zato ker ljudje i\u0161\u010dejo mir. In ti ljudje mislijo, da jim lahko da\u0161 ti vsaj nekaj malega miru. Ampak, torej \u2013 ti nisi miren. Sku\u0161a\u0161 biti pomirjen sam s sabo. Ampak to ni lahko.<\/p>\n<p><strong>Zakaj skriva\u0161 o\u010di?<\/strong><\/p>\n<p>Saj ne skrivam o\u010di! <em>(Za hip sname velikanska son\u010dna <\/em><em>o\u010dala<\/em><em>.)<\/em> Poglej!<\/p>\n<p><strong>V redu. <em>(smeh)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ne, nikakor ne skrivam o\u010di. O\u010dala sem nadel, ker nisem veliko spal. 48 ur je \u017ee. Tod potujemo z avtobusom. Precej smo igrali. Bil sem v Montrealu. Vrnil sem se. Posnel sem dva videospota. V dveh no\u010deh.<\/p>\n<p><strong>Katera?<\/strong><\/p>\n<p>Tekitoi <em>(duet s pevcem Christianom Olivierjem iz francoskih Tetes Raides) <\/em>in Rock El Casbah <em>(priredba The Clash).<\/em> Pisal sem moj kratki film, ki ga \u017eelim kon\u010dati. Absolutno! Ukvarjal sem se s sinom, ki ima devetnajst let, skupaj sva did\u017eejala &#8230;<\/p>\n<p><strong>In kako je bilo?<\/strong><\/p>\n<p>Genialno! Did\u017eejala sva v Montrealu v nekem klubu, bilo je krasno, odli\u010dno je bilo, res kul, to je bilo prvi\u010d. A vidi\u0161, ta poklic je &#8230; je &#8230; No, saj mi je v\u0161e\u010d, nisem nezadovoljen. Poleg tega se moram \u0161e preseliti, pripravljam zaboje &#8230; <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><strong>Kam?<\/strong><\/p>\n<p>Ne vem \u0161e, i\u0161\u010dem naokoli po Parizu. <em>(Torej \u0161e vedno Pariz.)<\/em><\/p>\n<p><strong>Kak\u0161na je razlika med medino in kazbo?<\/strong><\/p>\n<p><em>(Po\u010dasi pri\u017eiga cigareto, razmi\u0161lja.)<\/em> Bah, ni razlike &#8230; Ni veliko razlike, saj je medina v kazbi in kasba v medini. <em>(Smeh.)<\/em> Kot babu\u0161ke. Razlika &#8230; Ne, lej, povedal bom takole. Odkrito. Resno. Mislim, da je ta plo\u0161\u010da za te, ki ne razumejo arabsko, za Arabce pa zaradi osebne izku\u0161nje, nekaj zelo radikalnega. Kajti besedila so zelo zelo hudobna.<\/p>\n<p><strong>Hudobna? O \u010dem pa govorijo?<\/strong><\/p>\n<p>O demokraciji v arabskih de\u017eelah. Pravim, da \u010de v de\u017eelah ne bo demokracije, bomo vedno imeli tudi fanatike. \u017denska bo vedno &#8230; no, \u010de ne bomo dali prostora \u017eenski, bo na\u0161a dru\u017eba v sranju. In na\u0161a dru\u017eba je \u017ee v sranju. Tako. To trdim.<\/p>\n<p><strong>Ali bodo besedila prevedena?<\/strong><\/p>\n<p>Ja. Dobljeno. Zdaj so prevedena. \u0160e ve\u010d: delal sem skupaj z nekim jezikoslovcem, da bi res razlo\u017eil vse stvari prav. Z nekaterimi Arabci sem imel namre\u010d te\u017eave. Rekli so, da ne razumejo, kaj pojem. Rekel sem: V redu, vi ne razumete, ampak tisti, ki se potrudijo, tudi razumejo. Torej, zato sem zdaj najel \u010disto pravega jezikoslovca, da bodo lahko prav vsi razumeli to\u010dno to, kar govorim.<\/p>\n<p><strong>Tisti, ki razumejo, pravijo, da so tvoja besedila dobra, da so pravzaprav poezija &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Ja &#8230;<\/p>\n<p><strong>No, ampak prebrati, da Baudelaire v tej in tej pesmi moli k Satanu, ni enako, kot brati Satanove litanije &#8230; <em>(Do zdaj so bile plo\u0161\u010de oskrbljene prete\u017eno le z obnovami besedil.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ja, ampak jaz nisem zelo baudelairovski ali za Baudelaira &#8230;<\/p>\n<p><strong>Seveda, ampak to &#8230; \u017de prav. <em>(Kretnja, naj nadaljuje.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>A ve\u0161, Baudelaire zame ali Rimbaud sta &#8230;<\/p>\n<p><strong>Rimbaud je druga stvar!<\/strong><\/p>\n<p>Ne maram Rimbauda, sploh ne. Nisem preve\u010d za Rimbauda, tudi za Baudelaira ne, nisem za &#8230; Bolj sem za Lovecrafta, \u010de \u017eeli\u0161, do neke mere.<\/p>\n<p><strong>Mhm.<\/strong><\/p>\n<p>Torej, bolj v\u0161e\u010d mi je ta izku\u0161nja. Ja. Ali Bacon. V\u0161e\u010d mi je &#8230;<\/p>\n<p><strong>Ali &#8230;? Ni\u010d, ni\u010d. <em>(Kretnja: nadaljuj, govori, mol\u010dim.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Tak\u0161no poezijo imam raje. Ne maram ksenofobe poezije. Kajti Rimbaud je bil navadna svinja, kljub vsemu. Ni bil zelo jasen, razumljiv. Poleg tega je bil tudi neka \u010disto posebna vrsta turista. Tista vrsta, kot ti turisti, ki hodijo zdaj na Tajsko. Pravzaprav \u010disto enak. Zame je Rimbaud to. Meni je sicer v\u0161e\u010d poezija. Rad imam ljudi, kot so &#8230; V\u0161e\u010d mi je Cioran. <em>(?)<\/em> Rad imam Zappo. Franka Zappo, ja. Rad imam &#8230; na primer, rad imam Louja Reeda. Ni pa mi v\u0161e\u010d Bob Dylan. Zdi se mi navadna svinja. Zato ker &#8230; ah, ni\u010d. No, v\u0161e\u010d mi je, v\u0161e\u010d mi je &#8230; Zelo v\u0161e\u010d mi je ruska kinematografija. Ja. V\u0161e\u010d mi je ta plat, ker &#8230; ker je sme\u0161no. Ali ve\u0161, kaj je sme\u0161no? Ameri\u0161ka kinematografija in mit o Marlonu Brandu, ki je mrtev: ko govorijo o Brandu, vedno govorijo o ameri\u0161kem mitu. V bistvu pa govorijo o tipu, ki se je u\u010dil od ruskega filma. Nau\u010dil se je igrati v ruski maniri. Izku\u0161nja, igra sta bili ruski. \u017didovski morda tudi, ampak predvsem ruski. Ruska podstava je dala ves ta razcvet, \u0161irino, ves ta status. Sicer menim, da Brando ni kaj ne vem kako stra\u0161nega, saj ni naredil ni\u010d zelo posebnega. Ampak njegov mit je ljubljen &#8230; To je torej to. In tudi glasba ter glasbena izku\u0161nja in filozofska izku\u0161nja so nekaj zelo naklju\u010dnega, aleatornega. Torej, Mad\u017earska ter tale festival tu ne smeta ostati samo neko ljudsko slavje, hipi slavje, kjer se sku\u0161a znova najti Woodstock, ne da bi sploh poznali te stvari ali kaj vedeli o tem. Kajti Woodstock je bil navadna bur\u017eoazna zvija\u010da. Zvija\u010da ameri\u0161kih bur\u017eujev &#8230; <em>(Smeh, delno kot odziv na moje vse bolj o\u010ditno muzanje ob tem prostem toku zavesti.)<\/em> &#8230;, ki niso imel ni\u010d opraviti z &#8230; OK. V redu. Torej: glasba je morilska stvar. Tako.<\/p>\n<p><strong>Zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>Zato! Zato ker mori &#8230; Umetniki so morilci umetnosti.<\/p>\n<p><strong>Ali lahko pojasni\u0161?<\/strong><\/p>\n<p>Zakaj?! Zato ker ho\u010dejo biti enako popolni kot Bog! \u017delijo biti izbrano ljudstvo. Umetnik \u017eeli biti izbranec. \u017deli postati izbrano ljudstvo. In \u010de \u017eeli\u0161 postati tako popoln kot Bog, se od Boga oddalji\u0161.<\/p>\n<p><strong>In ti?<\/strong><\/p>\n<p>Aaaa &#8230; Jaz se \u017ee ne bi rad pribli\u017eal Bogu!<\/p>\n<p><strong>Ne?<\/strong><\/p>\n<p>Ne. Ne vem, \u010demu naj bi to slu\u017eilo. Pribli\u017eati se Bogu je vsako leto zamenjati avtomobil. Nemci so to dobro za\u0161tekali. Treba je mercedesov in BMW-jev.<\/p>\n<p><strong>Kateri avto ima\u0161 ti?<\/strong><\/p>\n<p>Nobenega. Nimam vozni\u0161kega.<\/p>\n<p><strong>Ne?<\/strong><\/p>\n<p>Ne! Sovra\u017eim &#8230; No, pa\u010d, nimam dovoljenja, ne.<\/p>\n<p><strong>Kaj pa ra\u010dunalni\u0161ke igre? Igra\u0161?<\/strong><\/p>\n<p>Ne. Sploh ne znam &#8230;<\/p>\n<p><strong>Prej si namre\u010d omenil Lovecrafta, ki je &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Ja, ampak Lovecraft! Ali George Orwell ali &#8230; Ne, nimam ra\u010dunalnika, ra\u010dunalnik je vrsta nadzornega mehanizma. Bojim se ra\u010dunalnika, ker pu\u0161\u010da preve\u010d sledi, po katerih nas opazujejo. Ali ve\u0161, od kdaj \u017ee obstaja mobilna telefonija? \u017de vse od vojne v letih od 1914 do 1918, tedaj je \u017ee obstajala v vojski. In zdaj nam jo je Nasa vrgla v uporabo, ker je \u0161e eden od na\u010dinov, da nas nadzorujejo. Prst imajo na nas, vedo, kje smo. Ni res?<\/p>\n<p><strong>Res je.<\/strong><\/p>\n<p>Vedo, kje smo. Torej \u2013 tako!<\/p>\n<p><strong>Vse do pred kratkim mobilca nisem imela.<\/strong><\/p>\n<p>No, vidi\u0161. Seveda! Saj se ve, kje si, ve se, kaj dela\u0161 \u2013 in tako dalje. Torej: to je Pentagon. Tako. Jasno, da sem do vsega tega zelo nezaupljiv!<\/p>\n<p><strong>Kako si razvil odrsko osebnost?<\/strong><\/p>\n<p>Nisem je razvil, skupaj sva se ovila. <em>(Smeh.)<\/em><\/p>\n<p><strong>Kaj?!?<\/strong><\/p>\n<p>Ja. &#8230; Ne, ne vem. Odrska osebnost &#8230; Nimam nobene odrske osebnosti.<\/p>\n<p><strong>Seveda jo ima\u0161.<\/strong><\/p>\n<p>\u017de mogo\u010de, ampak ne nala\u0161\u010d.<\/p>\n<p><strong>Enkrat si izjavil, da igra\u0161 rock, rai, rap, skratka same R-je <em>(fr. &#8216;des R&#8217; ali &#8216;des airs&#8217;).<\/em> Zanima me, ali si mislil videz <em>(fr. des airs qu&#8217;on se donne)<\/em> ali si mislil melodije <em>(fr. des airs de musique)<\/em> ali si mislil pu\u0161\u010davo <em>(fr. desert)<\/em> &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Ja, ja. Res je. Res. Zato ker sem govoril o sipinah &#8230;<\/p>\n<p><strong>? <em>(Zelo za\u010duden pogled.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>O sipinah. Ja, sipinah v pu\u0161\u010davi. Saj ve\u0161, kaj so?<\/p>\n<p><strong>Ja.<\/strong><\/p>\n<p>Ja. Res je. To je pu\u0161\u010dava. Mislil sem na pu\u0161\u010davo. Pravzaprav je vse skupaj le vpra\u0161anje zapisa.<\/p>\n<p><strong>Torej ne pretvarjanje, videz?<\/strong><\/p>\n<p>Ne, ker ne poznam dobro pu\u0161\u010dave. <em>(Videzov?)<\/em><\/p>\n<p><strong>Ampak pretvarja\u0161 pa se, a ne?<\/strong><\/p>\n<p>Ja se. Ker sem, ker sem pa\u010d tak, kako bi rekel, ker sem nagajiv. Ja. Seveda.<\/p>\n<p><strong>Nagajiv pomeni &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Nagajiv &#8230; malo otrok, malo &#8230; zapeljivec! Ja, recimo. Zelo rad zapeljujem.<\/p>\n<p><strong>Res?<\/strong><\/p>\n<p>Misli\u0161, da ne?<\/p>\n<p><strong>Bah, ne vem &#8230; <em>(S pogledom se pomudim na son\u010dnih o\u010dalih in klobuku, ki zakrivata njegova atributa: prodorne o\u010di in zdaj \u017ee rahlo osivele \u010drne kodre.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Te nisem zapeljal? <em>(Smeh.)<\/em><\/p>\n<p><strong>Seveda si! <em>(Smeh.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>No, vidi\u0161! <em>(Smeh.) <\/em>Ne, ne, lej: Zapeljivec mislim v plemenitem pomenu besede. Se pravi zapeljevanje &#8230; zapeljevanje je zame biti v osmozi sam s sabo in torej dati najbolj\u0161e drugim. Zapeljevanje je zame to. To je vse.<\/p>\n<p><strong>In kaj potem &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Nisem pa &#8230; Ja? Vpra\u0161aj.<\/p>\n<p><strong>In kaj potem po\u010dne\u0161 z ljubeznijo, ki ti jo dajejo?<\/strong><\/p>\n<p>Sku\u0161am jo vra\u010dati. Kaj drugega?! Torej, zapeljevanje je zame, na primer &#8230; Poglej, vedno sem sovra\u017eil rockersko srenjo. Rock&#8217;n&#8217;roll dru\u0161\u010dino: sceno z groupies, pivom, \u017eenskami &#8230; in tako naprej. Tega nikoli nisem maral. Vse to je zelo ma\u010disti\u010dna scena, idiotska srenja. Eden od dokazov je Mick Jagger, ki se je poplemenitil pri kraljici. Ko vidim vse to &#8230; Vse to se mi zdi pot v navaden konformizem, povsem kapitalisti\u010dno. Tudi zato upam, da se vzhodne de\u017eele, kot je Mad\u017earska &#8230; ali si ti od tod?<\/p>\n<p><strong>Ne, iz Slovenije.<\/strong><\/p>\n<p>Iz Slovenije, ja. No, upam, da se te de\u017eele ne bodo pustile jebat Evropejcem, ki so potrebni, kajti potrebujejo priseljence, potrebujejo delavce, zato se obra\u010dajo proti vzhodu, ker no\u010dejo pri sebi gledati \u010drncev in Kitajcev, ker &#8230;<\/p>\n<p><strong>Vse to si razlo\u017eil \u017ee v Sloveniji &#8230;<\/strong><\/p>\n<blockquote><p><em>Rachid Taha na tiskovni konferenci pred nastopom na Drugi godbi v Ljubljani 23. maja 2002: <\/em><\/p>\n<p><em>\u201cZahodnoevropske de\u017eele, Francija, Nem\u010dija, tako imenovane svetle de\u017eele, izbirajo kar se da svetle priseljence, se pravi, da i\u0161\u010dejo po de\u017eelah nekdanjega vzhodnega bloka. To je dobro za politi\u010dno korektnost, poleg tega so te populacije del evropske populacije. Vzemimo, recimo, Slovenca, Bolgara ali Romuna, ki se priseli v Nem\u010dijo: \u010de ima modre o\u010di in svetle lase, se zlahka stopi z mno\u017eico. Skratka, Evropa mora ostati svetla. Na vsak na\u010din se \u017eelijo izogniti priseljencem iz afri\u0161kih dr\u017eav in severne Afrike, kajti ne zdijo se jim lepi, raje vidijo lepe blondince z modrimi o\u010dmi. Tudi Ameri\u010dani, ko posvojijo otroke, menda zahtevajo predvsem otroke iz Romunije in Bolgarije, svetlih las in modrih o\u010di. Zato se spra\u0161ujem: ali je Hitler navsezadnje le dobil vojno!? Kajti njegove ideje se do neke mere nadaljujejo. Skratka, Evropa mora biti svetlolasa in modrooka. Torej je zdaj dobra prilo\u017enost za vzhodno Evropo, kjer je veliko prebivalstva in veliko brezposelnosti. Tako zdaj v Francijo prihaja veliko Poljakov, in \u010detudi pre\u010dkajo mejo brez urejenih dokumentov, jo pre\u010dkajo zelo uspe\u0161no, saj so ponavadi svetlolasi z modrimi o\u010dmi. \u010ce pa \u017eeli mejo pre\u010dkati \u010drnec ali Arabec, je povsem druga pesem: \u010de si Arabec, si terorist, \u010de si \u010drn, si pa\u010d \u010drn \u2013 su\u017eenj, kaj. Zdaj torej izbirajo barvo priseljenstva. Bogate de\u017eele imajo katalog potencialnih priseljencev, po katerem lahko listajo in izbirajo, nekako takole: \u010crnec, nikakor! Romun, lej, ni slabo, svetlolas, ja, modre o\u010di, ja! Bolgar, seveda. Poljak \u2013 oh yeah! Poljak! &#8230; Vzhodni Nemec \u2013 vsekakor. Tako. To je Evropa ta hip.\u201d<\/em><\/p><\/blockquote>\n<p>Ja, ampak to se nadaljuje, kar naprej. \u017dal mi je, ampak to vidim vsak dan, ljubica. Ali si sli\u0161ala za Gibraltar?<\/p>\n<p><strong>Seveda.<\/strong><\/p>\n<p>Ali ve\u0161, koliko mrtvih je tam vsak dan?<\/p>\n<p><strong>Ja, vem &#8230; <\/strong><\/p>\n<p>OK? Mene to boli, a ve\u0161. Mu\u010di me. Tako torej.<\/p>\n<p><strong>Raje sploh ne gledam &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Ja, ti ne gleda\u0161, ampak jaz to \u017eivim. Imam prijatelje, vidi\u0161, imam &#8230; Kajti to me zanima, ker je vse skupaj navadno u\u0161ivo sranje! Andaluzija! Maro\u010dane so zdaj zamenjali z Romuni, na primer, in to ni naklju\u010dje.<\/p>\n<p><strong>Ja.<\/strong><\/p>\n<p>Vidi\u0161! In ni mi v\u0161e\u010d, da so recimo ljudje, ki prihajajo z vzhoda, denimo svetlolasi in modrooki Poljaki, za Francoze veliko bolj politi\u010dno korektni. Je tako?<\/p>\n<p><strong>Je.<\/strong><\/p>\n<p>In to me moti. Tako. To mi gre na jetra. Me spravlja v bes. In prav to zdaj \u017eivimo. To je \u0161okantno. To je kot pornografija. Pravijo, da Mad\u017eari delajo pornografske filme. Seveda jih. Pa kaj! To je, kako bi rekel, tako zdaj govori\u010dijo. Pravijo: ali najde\u0161 vsakokrat punco? Briga me, ne grem se seksualnega turizma. Na Mad\u017earskem nisem zaradi tega. Jebe se mi za to. Lepa dekleta so povsod. Ampak ne smejo pa postati su\u017enje za nekak\u0161ne potrebne Nemce, ki seksa ne najdejo doma, ali Italijane ali Francoze. Kajti to je to. Tako, ja.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161en je tvoj odnos z glasbo gnaua?<\/strong><\/p>\n<p>Gnaua?<\/p>\n<p><strong>Gnaua, ja.<\/strong><\/p>\n<p>Bah &#8230; sploh nimam odnosa, kajti zame je glasba gnaua religiozna glasba. Sli\u0161im, kaj pojejo. Razumem. In ob tem me kar razganja. Kot \u010de bi ti sli\u0161ala gospel in bi peli: \u201cJezus! Jezus! Jezus!\u201d Z mano je isto.<\/p>\n<p><strong>To je gnaua?<\/strong><\/p>\n<p>Ja! Ja, to je verska glasba. To so religiozne pesmi.<\/p>\n<p><strong>Smem? <em>(Poka\u017eem na ustekleni\u010deno vodo, ki si jo je prej to\u010dil. Res je voda.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Izvoli, vzemi. To je torej religiozna glasba, to niso nobene revolucionarne pesmi, ampak religiozne, nabo\u017ene. Za to me boli kurac.<\/p>\n<p><strong>Torej ti &#8230; ampak Garab garab je &#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Kdo?<\/p>\n<p><strong>Garab. Pesem.<\/strong><\/p>\n<p>Ja, seveda Garab. Ampak Garab je &#8230; ja, gnaua, ampak na moj na\u010din. Alternativna gnaua. Alternativni Koran, pravim. Gnauiji pa mi gredo na \u017eivce, po\u0161\u010dijem se nanje. To so sami ma\u010di: imajo ve\u010d \u017eena! Igrajo, kadar so turisti kje blizu! Pa z Led Zeppelini delajo &#8230; Ni\u010d nimam opraviti z gnaouo, ni\u010d.<\/p>\n<p><strong>Ali je slabo imeti ve\u010d \u017eena? <em>(Smeh.)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ne re\u010dem, da je slabo, ampak treba jih je osre\u010diti. Vse! <em>(Smeh.) <\/em>Prva \u017eena se mora strinjati, da vzame\u0161 drugo. Islam ni nikoli rekel: ti si poligamen. Ne! Vse \u017eene je treba osre\u010diti. \u017dena se mora strinjati, a ve\u0161?! No, vidi\u0161. Ampak oni tega ne vidijo tako.<\/p>\n<p><em>(Preganjala naju je ura.)<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Rachid Taha | Garab Live 2001\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/-sodf_TO5as?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V spomin iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":48,"featured_media":18493,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,15],"tags":[],"class_list":["post-18475","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18475","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/48"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18475"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18475\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18496,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18475\/revisions\/18496"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18475"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18475"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18475"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}