{"id":18500,"date":"2018-09-18T00:45:05","date_gmt":"2018-09-17T22:45:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18500"},"modified":"2018-09-16T07:46:00","modified_gmt":"2018-09-16T05:46:00","slug":"kraljevi-orkester-concertgebouw","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18500","title":{"rendered":"Kraljevi orkester Concertgebouw"},"content":{"rendered":"<h4><strong>Zaklju\u010dek 66. Festivala Ljubljana: Kraljevi orkester Concertgebouw; <\/strong><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani 3. septembra 2018<\/strong><\/h4>\n<figure id=\"attachment_18501\" aria-describedby=\"caption-attachment-18501\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-18501 size-medium\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/orkester-concertgebouw-foto-tine-vu\u2500\u0179ko-600x352.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"352\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/orkester-concertgebouw-foto-tine-vu\u2500\u0179ko-600x352.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/orkester-concertgebouw-foto-tine-vu\u2500\u0179ko-768x450.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/orkester-concertgebouw-foto-tine-vu\u2500\u0179ko.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-18501\" class=\"wp-caption-text\">foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po dobrih dveh mesecih se je na prvi septembrski ponedeljek in prvi \u0161olski dan uradno sklenil 66. Festival Ljubljana (FL). \u010cast je letos \u2013 tretji\u010d v zgodovini FL \u2013 pripadla znamenitemu nizozemskemu <em>Kraljevemu orkestru Concertgebouw<\/em> (izvirno <em>Koninklijk Concertgebouworkest<\/em>) iz Amsterdama. Vrhunski ansambel \u017ee desetletja redno kotira na najvi\u0161jih mestih lestvice najodli\u010dnej\u0161ih simfoni\u010dnih orkestrov na svetu in se z lahkoto primerja z na primer Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki ter Londonskim simfoni\u010dnim orkestrom. Orkestru bi moral na koncertu dirigirati njegov zadnji \u0161ef dirigent Daniele Gatti, ki pa ga je orkester 2. avgusta letos po pojavu zunanjih obto\u017eb o spolnem nadlegovanju odpustil tako hitro, da se zdi, kot da ga za njegovo plat medalje sploh vpra\u0161ali niso (menda je obto\u017ebe potrdilo tudi nekaj glasbenic iz samega orkestra). Ker pa je imel orkester \u017ee nekaj \u010dasa planirano in napovedano evropsko turnejo, v okviru katere je obiskal tudi Ljubljano (in dan pozneje isti koncert odigral v Berlinski filharmoniji), je orkester zamenjavo zelo hitro in profesionalno na\u0161el v avstrijskem dirigentu <em>Manfredu Honecku<\/em>, zadnjih deset let glasbenemu direktorju Simfoni\u010dnega orkestra iz Pittsburgha, s katerim zadnje \u010dase redno snema za kalifornijsko avdiofilsko zalo\u017ebo <a href=\"https:\/\/referencerecordings.com\/\">Reference Recordings<\/a>.<\/p>\n<p>Gallusova dvorana je bila po pri\u010dakovanju dodobra napolnjena (seveda tudi z nekaterimi znanimi obrazi), a morda nekoliko presenetljivo ne razprodana. Pred za\u010detkom koncerta smo poslu\u0161ali obvezni nagovor direktorja FL Darka Brleka, ki je na kratko povzel in seveda pohvalil festivalsko dogajanje, &#8220;pozabil&#8221; pa omeniti nekaj brez pojasnila odpovedanih dogodkov. V koncertnem listu je bil tokrat pohvalno naveden tudi koncertni mojster orkestra, romunski violinist <em>Liviu Prunaru<\/em>, ki igra na 324 let staro Stradivarijevo violino. Honeck je v pohvalni in navdu\u0161ujo\u010di gesti za ljubljanski koncert izbral zgolj dela &#8220;doma\u010dih&#8221; \u2013 torej avstrijskih skladateljev; zgolj kot medklic: \u017ealostno, \u010de ne kar tragi\u010dno, da slovenskega dirigenta, ki bi si \u2013 \u0161e posebej na gostovanju v tujini \u2013 upal \u010desa tak\u0161nega, ne premoremo.<\/p>\n<p>Koncert se je za\u010del z godalnimi miniaturami <em>Petih stavkov<\/em>, op. 5 <em>Antona Weberna<\/em>. Uvodoma je tako nastopila samo godalna sekcija orkestra, ki \u0161e posebej slovi po \u017eametni mehkobi zvoka, zato je bila izbira te 90 let stare skladbe \u0161e posebej razveseljujo\u010da. Podobno kot na primer pri \u0160ostakovi\u010devi Komorni simfoniji, op. 110a je tudi Webernovih Pet stavkov izvirno nastalo za godalni kvartet, 20 let pozneje pa so bili dele\u017eni \u0161e orkestracije za godalni orkester, ki jo je sicer v nasprotju s \u0160ostakovi\u010dem ustvaril skladatelj sam. Za legendarno godalno sekcijo orkestra \u2013 za Weberna z zgolj \u0161tirimi kontrabasi \u2013 glede na sli\u0161ano z ve\u010d vidikov trdim, da se ji ne bo nikoli niti na dale\u010d pribli\u017eala sekcija godal nobenega od na\u0161ih, pa tudi mnogih drugih orkestrov. Mislim predvsem na nesluteno disciplino, izvajalsko predanost, dinami\u010dno (samo)kontrolo, takoreko\u010d brezhibni nivo skupne igre in zares neponovljivo mehkobo, ki sekcijo odlikujejo; na nekaj podobnega sem pomislil tudi, ko sem pred mnogimi leti prvi\u010d v \u017eivo poslu\u0161al godala Londonskih simfonikov in Berlinskih filharmonikov. Kljub atonalnemu Webernovemu materialu smo sli\u0161ali topel in homogen zvok, predvsem v zadnjem stavku, prikladno naslovljenem V ne\u017enem gibanju. K odli\u010dni akusti\u010dni sliki je svoje prispevala tudi postavitev orkestra (prve violine levo, druge desno od dirigenta).<\/p>\n<p>Sledila je \u0161e ena petstav\u010dna skladba, <em>Pet orkestralnih pesmi<\/em> (<em>Altenbergove pesmi<\/em>), op. 4 Webernovega sodobnika <em>Albana Berga<\/em>. Dva stavka oz. dve pesmi sta krstno izvedbo do\u017eiveli na neslavnem <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Skandalkonzert\">&#8220;\u0161kandaloznem koncertu&#8221;<\/a> 31. marca 1913, ko se je moral koncertni ve\u010der zaradi razjarjene in nasilne publike, ki nikakor ni pri\u010dakovala glasbe, kot so jo na koncertu izvajali, pred\u010dasno kon\u010dati. Orkester se je tu raz\u0161iril v polno zasedbo, ki se ji je pridru\u017eila \u0161e solistka, nem\u0161ka sopranistka <em>Anett Fritsch<\/em>. Kot zanimivost ima orkester Concertgebouw nekoliko druga\u010den sistem ugla\u0161evanja, saj oboist svoj A najprej zaigra obrnjen proti pihalom in trobilom, nato pa \u0161e proti godalom. Glede na intonan\u010dne te\u017eave, ki so pri na\u0161ih orkestrih \u017eal prepogosta stalnica, bi prakso gotovo veljalo vsaj preizkusiti tudi pri nas. Besedila posameznih pesmi tokrat koncertnemu listu niso bila prilo\u017eena, prevedeni so bili samo njihovi prvi verzi. \u0160e preden se je solistka sploh oglasila, smo sli\u0161ali fenomenalen uvod orkestra in vse prej zapisano za godalno sekcijo velja tudi za orkester kot celoto. \u017de po nekaj sli\u0161anih taktih je jasno, da je na odru en najbolj\u0161ih simfoni\u010dnih orkestrov sveta tako po konsenzu strokovno-kriti\u0161ke, kot tudi poslu\u0161alske javnosti. Solistka je izvrstno opravila s te\u017ekim in vokalno solisti\u010dnim partom in \u010deprav je bila neozvo\u010dena, ni bila njena vokalna in odrska prezenca za avditorij Gallusove dvorane nobena te\u017eava. Kaj neki je pred 100 in ve\u010d leti tako zelo razka\u010dilo ob\u010dinstvo na krstni izvedbi, pa je danes po eni strani zelo lahko, po drugi pa skoraj nemogo\u010de razumeti.<\/p>\n<p>Za konec in vrhunec ve\u010dera smo poslu\u0161ali \u0161e izvedbo <em>Simfonije \u0161t. 3 v d-molu<\/em>, WAB 103 <em>Antona<br \/>\nBrucknerja<\/em>. Ob znanem dejstvu, da je Bruckner za\u010del komponirati precej pozno, je svojo tretjo simfonijo napisal \u0161ele pri 49 letih, zaradi negativnih kritik in katastrofalne krstne izvedbe ter nekaterih dodatnih nesre\u010dnih okoli\u0161\u010din pa jo je pozneje \u0161e ve\u010dkrat revidiral; tokrat smo sli\u0161ali skoraj natanko eno uro dolgo verzijo iz leta 1889, torej kar 16 let po nastanku. Bruckner je simfonijo posvetil svojemu vzorniku Richardu Wagnerju, kar je ob prilo\u017enosti v Bayreuthu sprejel celo Wagner sam. Glasbeno posvetilo je v simfoni\u010dnem materialu jasno sli\u0161no, simfonija pa je (tudi) zato dostopna in poslu\u0161ljiva, marsikomu na tokratnem koncertu nedvomno bistveno bolj, kot prvi dve skladbi. Izvajanje je ostalo \u0161e naprej izjemno, kakovost zvoka pa tudi v najglasnej\u0161ih tuttih nemotena. Zanimivo je Bruckner kljub maestoznosti in velikopoteznosti skladbe v partituro od tolkal vklju\u010dil samo timpane, na katerih pa je kraljeval en najodli\u010dnej\u0161ih svetovnih timpanistov <em>Nick Woud<\/em> (dolgoletni legendarni timpanist orkestra Marinus Komst se je pred nedavnim upokojil). U\u0161esa je bo\u017eala brezhibna intonacija pihal, obenem pa izvrstna, uravnote\u017eena in nikoli preglasna ali kri\u010dava, vselej pa homogena in \u017elahtna trobila. Med godali so ta ve\u010der posebej lepo izstopala violon\u010dela. Drugi stavek simfonije je kljub tradicionalnemu polo\u017eaju in oznaki po\u010dasnega stavka dejansko zelo razgiban in enako raznolik, kot prvi, v celi simfoniji pa sem ujel le po en blago nesinhron vstop pozavn in rogov. Plesno vzdu\u0161je tretjega stavka je bilo sploh v njegovem osrednjem delu prestavljeno zelo prepri\u010dljivo in prijetno, da so se nasmihali \u0161e glasbeniki. Prav tako izjemen je bil finale zadnjega stavka in ljubljanski ve\u010der ni zapustil niti sence dvoma, da gre za orkester, ki ga lahko zavoljo \u0161irine duha in neiz\u010drpne globine glasbenega izraza vsak poslu\u0161alec in nenazadnje tudi dirigent v trenutku vzame za svojega. In \u0161e naposled, a nikakor najmanj pomembno \u2013 zelo pohvalno se je, sploh glede na kratek \u010das, ki ga je imel zaradi vskoka na voljo za pripravo programa in delo z orkestrom, izkazal tudi Honeck.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zaklju\u010dek 66. Festivala Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18501,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18500","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18500","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18500"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18500\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18503,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18500\/revisions\/18503"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18501"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18500"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18500"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}