{"id":18507,"date":"2018-09-21T12:23:18","date_gmt":"2018-09-21T10:23:18","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18507"},"modified":"2018-09-21T12:23:18","modified_gmt":"2018-09-21T10:23:18","slug":"koncert-orkestra-slovenske-filharmonije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18507","title":{"rendered":"Koncert Orkestra Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 6. september 2018<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Slovenska filharmonija<\/em> (SF) se je letos odlo\u010dila za zanimivo potezo. \u0160e pred prvim koncertom nove abonmajske sezone 2018\/2019 je namre\u010d v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in Cankarjevim domom (CD) v le-tem priredila “Koncert ob odprtju sezone 2018\/19”. V Sloveniji je bil namre\u010d spet na obisku dirigent Marko Letonja<\/em>, ki je pred \u010dasom famozno izjavil, da Orkestru Slovenske filharmonije ne bo dirigiral, dokler SF vodi Damjan Damjanovi\u010d. Na\u0161 ta hip mednarodno nabolj priznani in aktivni dirigent, ki je bil umetni\u0161ki vodja Orkestra SF v letih 1991\u20132003, je tako naposled lahko ponovno stopil pred orkester, \u010deprav se je v Slovenijo sporadi\u010dno vra\u010dal tudi \u017ee v preteklih letih, pred dobrimi petimi leti je npr. dirigiral orkestru in zboru ljubljanske Akademije za glasbo. Prva velika razlika s sicer\u0161njimi rednimi abonmajskimi koncerti SF je bila jasna \u017ee ob prihodu v dvorano, saj je bila ta veliko bolj polna, kot smo sicer vajeni (\u017eal), \u010deprav se je pozneje razvedelo, da je bilo ve\u010d sto vstopnic, ki so bile sicer v normalni redni prodaji, pravzaprav razdeljenih zastonj. Letonjeva vrnitev h kombinaciji SF\/CD je bila o\u010ditno dovolj celo za to, da je na prizori\u0161\u010de svoje kamere \u2013 in to za \u010das trajanja celotnega koncerta! \u2013 velikodu\u0161no poslala RTV Slovenija, ki je v\u010dasih dokaj redno snemala abonmajske koncerte tako lastnega, hi\u0161nega orkestra, kot tudi SF, zdaj pa se to ni zgodilo \u017ee celo ve\u010dnost, kar je treba ozna\u010diti za katastrofalno programsko odlo\u010ditev nacionalke.<\/p>\n

\u0160e v poletnem \u010dasu, na primer konec avgusta, ko je na Kongresnem trgu potekal kino na prostem, je bil koncert ogla\u0161evan s pribli\u017enim podnaslovom “Glasba iz Odiseje 2001”, s \u010dimer so seveda mislili na kultno Kubrickovo filmsko mojstrovino<\/a>, ki si jo je bilo mogo\u010de prav tako ogledati pod milim nebom. A omenjena reklama je bila nekoliko zavajajo\u010da, saj smo lahko na koncertu sli\u0161ali zgolj dve skladbi iz omenjenega filma (\u010deprav se je tudi Berliozova simfonija pojavila v nekaterih filmih, je Kubrick ni uporabil), koncert sam pa je bil tokrat programsko zastavljen brez solista, saj “naj bi bil solist sam orkester”. Mimogrede, Orkester SF po neslavnem odhodu Uro\u0161a Lajovica \u0161e oziroma \u0161e vedno nima novega \u0161efa dirigenta, tako da bodo vse koncerte v novi sezoni vodili gostujo\u010di dirigenti, za\u010den\u0161i z Julianom Rachlinom.<\/p>\n

SF je sezono odprla z znamenito simfoni\u010dno pesnitvijo Tako je govoril Zaratustra<\/em>, op. 30, ki jo je Richard Strauss<\/em> napisal po motivih iz istoimenskega filozofskega romana Friedricha Nietzscheja in devet delov skladbe tudi podnaslovil po poglavjih iz literarne predloge. Za resni\u010dno nesmrtnost Uvoda \u2013 Son\u010dnega vzhoda<\/a> je z uporabo v prej omenjenem filmu poskrbel prej omenjeni re\u017eiser \u2013 do te mere, da so nekateri bolj nepou\u010deni gledalci\/poslu\u0161alci \u0161e dandanes prepri\u010dani, da gre pravzaprav za izvirno filmsko glasbo. Letonjev Uvod je bil z pridru\u017eenim grmenjem orgel (Toma\u017e Sev\u0161ek) karseda veli\u010dasten, kar presenetljivo romanti\u010den del O onstrancih, ki zveni kot kak\u0161en odlomek iz Romea in Julije \u010cajkovskega, pa je bil odigran tako lepo, da sem se prav razveselil \u0161e ene od redkih prilo\u017enosti, ko je mogo\u010de pri\u010dujo\u010di orkester do\u017eiveti v precej druga\u010dni in \u017elahtnej\u0161i lu\u010di. Iz orkestrske igre je zelo hitro zavela naklonjenost \u2013 \u010de ne \u017ee kar nekak\u0161no olaj\u0161anje \u2013 s katero so glasbeniki po dolgem \u010dasu medse spet sprejeli dirigenta ve\u010dera. V najbolj\u0161i lu\u010di se je pokazala predvsem godalna sekcija, veliko manj problemati\u010dni so bili tudi sicer notori\u010dni skupni vstopi pihal. V Zdrave\u010dih se smo sli\u0161ali \u0161e en zmagovit vmesni vrhunec, pa tudi nasploh so tutti zveneli impresivno in polno. Delikatni konec polurne skladbe, ki poslu\u0161alcu ne prinese pri\u010dakovanega razveza in ga s tem pusti na trnih ter v negotovosti, se je sicer prizadevno, a neuspe\u0161no spopadel s te\u017eavo intonacije (pihala).<\/p>\n

Precej predrzna je bila Letonjeva odlo\u010ditev, da mikropolifono (izraz je uporabil skladatelj sam) skladbo Atmosfere<\/em> sodobnega mad\u017earskega skladatelja Gy\u00f6rgyja Ligetija<\/em>, ki je bila prav tako uporabljena v Kubrickovem filmu, brez prekinitve nadaljuje neposredno od zadnjega takta Zaratustre. U\u010dinek je bil sicer zanimiv in po svoje tudi u\u010dinkovit, \u0161e vedno pa vztraja dvom o legitimnosti tak\u0161ne odlo\u010ditve, \u0161e posebej ob dejstvu, da tudi Kubrick Ligetija dejansko sploh ni prosil za dovoljenje za uporabo skladbe v filmu; skladatelj je bil kljub genialni zdru\u017eitvi filma in glasbe seveda vse prej kot navdu\u0161en. O glasbi sami je sicer te\u017eko pisati, \u0161e bolj zanimivo vpra\u0161anje je, koliko je dejansko smiselno, zato vsakomur, ki te fascinantne kompozicije \u0161e ni sli\u0161al, to toplo priporo\u010dam<\/a>, obenem pa je na tem mestu treba pohvaliti spremno besedilo , ki ga je za koncertni list prispeval Jernej Weiss. V Atmosferah gre na\u010deloma za atonalne zvo\u010dne mase ve\u010dinoma clusterske strukture, ki ob popolni odsotnosti ritma in ob\u010dutka za kakr\u0161nokoli konkretnej\u0161e gibanje dajejo vtis brezmejnosti ter izgubljenosti v prostoru in \u010dasu ter na ta na\u010din “atmosferskosti”, skladba pa temelji v oksimoronskem premikanju znotraj stati\u010dnosti ali celo skozi njo. Igranje po strunah v notranjosti klavirja, ki skladbo tudi zaklju\u010di, je Ligeti predpisal dvema tolkalcema; tokrat sta nalogo zgledno opravila Franci Krevh in Matev\u017e Bajde. Amosfere v sorazmerno kratkem \u010dasu predstavijo \u0161tevilne izjemno zanimive zvo\u010dnosti, ki \u0161e danes \u2013 skoraj 60 let po nastanku \u2013 zvenijo sve\u017ee in izvirno. Ob\u010dinstvo je \u017ee prvi del koncerta sprejelo zelo naklonjeno in z dejanskimi ovacijami, ki so Letonjo ve\u010dkrat priklicale nazaj na oder, pa tudi zvenele so bolj iskreno, kot na ve\u010dini rednih abonmajskih koncertov.<\/p>\n

Zgolj slabega pol leta je minilo, odkar smo v Ljubljani lahko nazadnje poslu\u0161ali Berliozovo programsko mojstrovino \u2013 Fantasti\u010dno simfonijo<\/em>, op. 14. S petstav\u010dno skladbo se je tedaj odli\u010dno izkazala Mlada nem\u0161ka filharmonija<\/a>, tokrat pa je z njo svoj povratek k SF kronal Marko Letonja. Ko bi bil v ta namen vsaj izbral slovensko skladbo, npr. Ajdi\u010devo Simfonijo \u0161t. 2, ki v celoti ni bila izvedena \u017ee zelo dolgo … \u017dal je ostalo le pri pobo\u017eni \u017eelji. Orkester se je konkretno raz\u0161iril (\u0161tiri harfe, dva kompleta timpanov, dva dodatna tolkalca) in \u017ee v prvem stavku ponovno predstavil\u00a0 druga\u010dno in bolj uravnote\u017eeno kulturo zvoka \u2013 celo tradicionalno preglasna trobila tokrat niso pretiravala, bilo pa je nekaj ritmi\u010dnih nesoglasij. Sledila je prijetna izvedba val\u010dka drugega stavka, v tretjem pa je Melini Todorovski na angle\u0161kem rogu v dialogu z oboo iz zaodrja manjkalo samozavesti; izvedba se ni mogla kosati s prej omenjeno nem\u0161ko. Toliko bolj uspe\u0161no sta bila odigrana transparentna godalna orkestracija ter nevihtno grmenje obeh timpanistk SF, \u0160pele Cvikl in Barbare Kresnik (pomagala sta tudi Krevh in Bajde). Naj pripomnim, da je videti na odru dve timpanistki redkost celo v svetovnem merilu! Trobila sem v kora\u010dnici \u010detrtega stavka \u017ee sli\u0161al zveneti tudi mnogo bolj \u017elahtno, s predstavo na Es-klarinetu pa je navdu\u0161il Du\u0161an Sodja. \u0160koda, da SF prek Letonjeve veze v Strasbourgu ni mogla dobiti pravih, ulitih cerkvenih zvonov za prepletanje z zlove\u0161\u010dim srednjeve\u0161kim glasbenim motivom Dies irae, saj obi\u010dajni orkestralni cevni zvonovi tu zvenijo precej neprepri\u010dljivo.<\/p>\n

Za uvod v novo sezono je SF tako z nekaterimi zadr\u017eki vendarle pripravila uspe\u0161en koncert, na kar je Letonja ob\u010dinstvo v nekoliko pokroviteljskem nagovoru med vrsticami pripravil tudi sam; njegovo poglavitno sporo\u010dilo je bilo v smislu “Le poglejte, kak\u0161en orkester imate v Ljubljani \u2013 vi pa takole!” Prav zanimivo bo videti, kako zapolnjena bo v pretekli sezoni v\u010dasih prav katastrofalno prazna Gallusova dvorana na prihajajo\u010dih 32 abonmajskih koncertih orkestra brez \u0161efa dirigenta, z direktorico, ki daje sorazmerno mlahav in anemi\u010den vtis \u2013 veliko obetavnej\u0161i je njen pomo\u010dnik, violon\u010delist Klemen Hvala \u2013 ter ob dejstvu, da jih prav zdaj zapu\u0161\u010da odli\u010den koncertni mojster Janez Podlesek. Po za SF uspe\u0161nem in nadvse javnem “knockoutu” tako Lajovica, kot Damjanovi\u010da bi \u010dlovek pri\u010dakoval, da so filharmoniki vse svoje te\u017eave uspe\u0161no re\u0161ili in da bodo zdaj igrali kot Dunajski pod Kleiberjem ali morda tedanji Leningajski pod Mravinskim. \u010cisto za konec pa \u0161e tale pomembna informacija: novope\u010deni kulturni minister Dejan Pre\u0161i\u010dek, tudi sam glasbenik, se otvoritvenega koncerta nacionalne filharmonije ni udele\u017eil, medtem ko je zgolj nekaj dni prej poslu\u0161al Kraljevi orkester Concertgebouw<\/a>. O tempora, o mores!<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ob odprtju sezone 2018\/2019<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18508,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18507","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18507","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18507"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18507\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18511,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18507\/revisions\/18511"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18508"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18507"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18507"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18507"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}