{"id":18514,"date":"2018-09-26T10:20:11","date_gmt":"2018-09-26T08:20:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18514"},"modified":"2018-09-26T10:20:11","modified_gmt":"2018-09-26T08:20:11","slug":"orkester-philharmonia-london","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18514","title":{"rendered":"Orkester Philharmonia London"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 19. september 2018<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

Prvi, ki je Ljubljano v okviru Zlatega abonmaja Cankarjevega doma obiskal v sezoni 2018\/2019, je bil Orkester Philharmonia London <\/em>(izvirno Philharmonia Orchestra<\/em>). Ansambel, ki ima za simfoni\u010dni orkester sorazmerno kratko zgodovino \u2013 obstaja namre\u010d “\u0161ele” 73 let \u2013 si je v \u010dasu obstoja vseeno \u017ee uspe\u0161no ustvaril znaten ugled, vodili pa so ga dirigenti, kot so Lorin Maazel, Giuseppe Sinopoli in Riccardo Muti. Zadnjih deset let je \u0161ef dirigent orkestra, ki vsako leto odigra 160 koncertov in snema tudi filmsko glasbo, finski dirigent in skladatelj Esa-Pekka Salonen<\/em>, \u017ee znan tudi ljubljanskemu ob\u010dinstvu. Novi sponzor abonmaja, veliko slovensko trgovsko podjetje, svojo vlogo ogla\u0161uje precej bolj agresivno od svojega predhodnika, spremenila pa se je tudi oblika koncertnega lista, ki se je o\u010ditno v namen ve\u010dje pisave spremenil v zlo\u017eeno plahto A3 formata; ta je nedvomno res la\u017eje \u010ditljiva, vendar zna med koncertom tudi precej bolj neprijetno \u0161elesteti. \u017de pred koncertom smo lahko sli\u0161ali tudi napako, ki jo v\u010dasih naredijo \u0161e celo zmedeni Angle\u017ei, ko pri\u010dujo\u010di orkester zaradi podobnega imena, pa tudi zaradi precej\u0161njega \u0161tevila simfoni\u010dnih orkestro, ki delujejo v britanski prestolnici, zamenjajo z Londonskim filharmoni\u010dnim orkestrom (London Philharmonic Orchestra); tako so nas v dvorano prek zvo\u010dnikov napa\u010dno klicali na koncert “Londonske filharmonije”.<\/p>\n

Zanimivo je Salonen za koncertni spored izbral zgolj dve deli, v prvem delu smo tako prisluhnili O\u017earjeni no\u010di<\/em> (izvirno Verkl\u00e4rte Nacht<\/em>) za orkester, op. 4, simfoni\u010dni pesnitvi Arnolda Sch\u00f6nberga<\/em>, \u010digar glasbo lahko na na\u0161em najve\u010djem odru sli\u0161imo zelo redko. Glede na zasedbo bi bil pravilnej\u0161i zapis ‘za godalni<\/em> orkester’, pa \u0161e tu gre za priredbo oz. orkestracijo skladatelja, ki je nastala 18 let po nastanku prvotnega godalnega seksteta z istim naslovom (prav zanimivo se je zelo podobna zgodba s prvo skladbo zgodila tudi na nedavnem koncertu Kraljevega orkestra Concertgebouw<\/a>). Godalno sekcijo orkestra je Salonen postavil tako, da je imel kontrabase tam, kjer obi\u010dajno sedijo pihalci. V tema\u010dnem uvodu O\u017earjene no\u010di je zelo verjetno navdih za katerega od svojih soundtrackov (npr. za Hannibala) na\u0161el skladatelj Hans Zimmer, godala orkestra pa igrajo z zanimivim in nekoliko druga\u010dnim zvokom od ostalih londonskih orkestrov. Zvok je poln \u017ee zaradi \u0161tevil\u010dnosti sekcije oziroma velikega godalnega orkestra z osmimi kontrabasi, pa tudi zaradi mehkega in sugestivnega dirigentovega vodenja. Rezultat je bil zelo u\u010dinkovit \u2013 do mere, da je na nekem mestu fortissimo vseh kontrabasov zazvenel kot kak orgelski pedalni ton! Lepo je bilo poslu\u0161ati, kako je za\u010del Salonen skupaj z orkestrom \u2013 glasbeniki so mu vseskozi predano sledili \u2013 Sch\u00f6nbergovo glasbo ovijati v vedno toplej\u0161e harmonije, so\u010dasno pa je sli\u0161no meh\u010dal godalni zvok ter gradil njegovo nara\u0161\u010dajo\u010do ve\u010dplastnost vse do \u010darobnega konca skladbe.<\/p>\n

Potem, ko smo na prej omenjenem koncertu Concertgebouwa poslu\u0161ali Brucknerjevo<\/em> Tretjo, smo tokrat lahko sli\u0161ali Simfonijo \u0161t. 7 v E-duru<\/em>, WAB 107 tega razmeroma pozno “razcvetelega” skladatelja, ki mu je zares uspelo \u0161ele prav s to skladbo; ko jo je napisal, je bil star \u017ee skoraj 60 let, a mu je z njo \u017ee na krsti izvedbi vendarle uspelo dose\u010di resni\u010dno zmagoslavje, zato Sedma \u0161e dandanes ostaja Brucknerjeva verjetno najpogosteje izvajana simfonija. \u010ceprav je od tedaj preteklo \u017ee pet let, se \u0161e vedno se z veliko naklonjenostjo spominjam izjemne izvedbe te skladbe v Berlinski filharmoniji s tamkaj\u0161njimi filharmoniki in Simonom Rattlom; prepri\u010dan sem bil, da lahko podobne prese\u017eke pri\u010dakujemo tudi v Ljubljani. Nenavadno se mi je zdelo, da se je trobilna sekcija takoreko\u010d cel odmor precej hrupno ogrevala na odru, ne mene\u010d se za publiko v dvorani, pozneje pa se jim je brez obi\u010dajnega aplavza ob\u010dinstva pridru\u017eil \u0161e preostanek orkestra; tak\u0161ni praksi dosihmal \u0161e nisem bil pri\u010da. Ne vem, zakaj sta bila ob v partituri predpisanih \u0161tirih rogovih in treh trobentah na odru \u0161e peti hornist in tretji trobenta\u010d, vendar so se mi \u017ee po tehtnem uvodu trobila skupaj s pihali zdela preglasna, ista te\u017eava se je ponovila tudi pozneje v prvem stavku, ko so bile \u0161tiri trobente in \u0161tiri pozavne kljub predpisani glasni dinamiki vendarle preglasne. Nenavadno, da jih Salonen ni uti\u0161al, \u010deprav mu je bila akustika Gallusove dvorane nemara tuja.<\/p>\n

Po slabem nastavku vstopa drugega stavka se mi je zdelo, da se dinami\u010dno pretiravanje v simfoniji samo \u0161e stopnjuje; ve\u010dino \u010dasa se mi je zdelo, da bi lahko orkester igral vsaj eno dinami\u010dno stopnjo manj, tako na primer forte namesto fortissimo. Na izpovednosti po\u010dasnega stavka, ki ga je Bruckner \u2013 tako kot celotno prej omenjeno 3. simfonijo \u2013 posvetil svojemu velikemu vzorniku Wagnerju in ga v ta namen celo raz\u0161iril, se je to \u0161e posebej poznalo. Tudi vrhunec stavka je bil zelo glasen, smo pa res sli\u0161ali nekaj zelo lepih solov prve flavte (Samuel Coles). Tako tretji stavek s 6-tonskim punktiranim motivom kot tudi finale sta gladko tekla, a sta bila oba dinami\u010dno spet preobremenjena, zadnji stavek celo do mere, ki je v Zlatem abonmaju pa\u010d ne pri\u010dakujem in je postala na koncu skladbe dejansko \u017ee neprijetna.<\/p>\n

Zaklju\u010dujem z mislijo, da je orkester kova Philharmonie London lahko preglasen samo, \u010de mu to dopusti \u2013 ali celo “uka\u017ee” \u2013 dirigent. Esa-Pekka Salonen je tokrat torej kljub nesporno globokemu uvidu v partituro (ne smemo namre\u010d pozabiti, da je mo\u017e tudi sam uspe\u0161en skladatelj) v njej prepogosto notori\u010dno pretiraval z dinamiko in ljubljanskemu ob\u010dinstvu tako ponudil sicer odli\u010den, a preglasen orkester. \u010cisto za konec pa samo \u0161e zanimiva napoved \u2013 Brucknerjevo Sedmo simfonijo bo mogo\u010de v tej sezoni sli\u0161ati \u0161e enkrat, konec marca prihodnje leto jo bo v okviru Modrega abonmaja namre\u010d izvedel Orkester Slovenske filharmonije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Zlatem abonmaju<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18515,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-18514","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18514","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18514"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18514\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18517,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18514\/revisions\/18517"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18515"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18514"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18514"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18514"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}