{"id":18518,"date":"2018-09-27T04:38:46","date_gmt":"2018-09-27T02:38:46","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18518"},"modified":"2018-09-27T04:38:46","modified_gmt":"2018-09-27T02:38:46","slug":"part-chimp-iv-rock-action-2017","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18518","title":{"rendered":"Part Chimp \u2013 Iv (Rock Action, 2017)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Pozor, soborci in soborke, se \u0161e spomnete londonskih Penthouse<\/a>, tistih norih tipov, ki so v 1990 letih hrupno mleli punk in blues\u00a0 v freneti\u010dno, skoraj bolestno gmoto? Modelov, ki so se pod gro\u017enjami odvetnikov istoimenske revije preimenovali v Fifty Tons Of Black Terror. Mogo\u010de se spomnete bolj v\u0161e\u010dnih Ligament, v katerih je tudi igral kitarist Tim Cedar in se spe\u010dal z bobnarjem Jonom Hamiltonom. In to vse do dana\u0161njih dni, ko sta z basistom Joejem McLaughlinom and kitaristom Iainom Hinchliffeom \u00a0nedavno po petih letih obudila Part Chimp<\/a><\/strong><\/em>, ki so nas brezkompromisno pogazili v prvi dekadi novega stoletja. Tudi v novi, drugi ni ni\u010d druga\u010de. Z lanskim povratni\u0161kim albumom so \u0161e enkrat udarili brez pardona in se vrnili na sceno ne le starej\u0161i, ampak tudi te\u017eji in masivnej\u0161i, seveda po zvoku. In v torek, 2. oktobra, ga bodo v\u017egali skupaj z Nikki Louder v Gali hali<\/a>. \u010ce nam niso bili usojeni Penthouse, so nam Part Chimp in sode\u010d po \u010detrtem albumu v dobri, \u010de ne kar najbolj\u0161i kondiciji.<\/p>\n

Ni za na\u0161tevati vseh bendov in projektov, skozi katere so \u0161li \u010dlani Part Chimp \u2013 imate splet?, potem ga koristite za odkrivanje in kopanje po zakladnicah. Part Chimp nimajo \u010dasa za obujanje starih grehov in Iv<\/em><\/strong> je vrli dokaz, da zdru\u017eba melje naprej z vso silovitostjo, neomajanostjo in predanostjo. Pozabite na slavo. Ne gre za album, ki bi slonel na slavospevu enega glasnej\u0161ih bendov londonskega podzemlja, kaj \u0161ele na veteranstvu. Druga\u010de ne bi vztrajal. Odlo\u010dno in udarno nadaljuje po noise rockovski liniji, ki jo je nadgradil in odebelil s \u0161e te\u017ejimi rifi ter zafuzziral s te\u017ea\u0161kim sludgeom. V parih dneh posneti komadi prina\u0161ajo neposredno, a dovolj obru\u0161eno plo\u0161\u010do, ki \u0161e kako zatrese membrano in tudi stene. Na trenutke se sicer zavoha Hey Colossus<\/a>, s katerimi je Tim Cedar svoj \u010das sodeloval, a to je prej referenca in \u0161e zdale\u010d ne slabost. Part Chimp si v svojem ropotanju in brbotanju ne privo\u0161\u010di ovinkov, ne zaide v slepo \u010drevo stonerja in se ne izgubi v psihedeliji, ampak ves \u010das mlati s polno paro. Re\u017ee \u017eile, ko vle\u010de po strunah;\u00a0 dlani krvavijo, ko odmevajo bobni. Na nas se usuje tona te\u017ea\u0161kih rifov, ki jih bend pelje skozi dinami\u010dno, a \u0161e kako dramati\u010dno nara\u0161\u010danje. V tej vrlini ima kar nekaj skupnega z ameri\u0161kimi Hammerhead. Med ostalim jim je tudi to skupno, da hrume\u010de komade ves \u010das nosijo melodije, ki se nikoli ne spustijo tako nizko, da bi zabredle v lahkotnost. To bi bila izdaja. Mogo\u010dni komadi se valijo kot lava, z vso silovitostjo in brez pardona. Peklensko, a \u0161e zmeraj tako prekleto rudimentarno. Naravnost v vesolje noise hard rocka nas pelje ta monstrum, ki ga seveda ne boste sli\u0161ali, \u010de ga ne boste poslu\u0161ali na glas. Uti\u0161ati pa se ga tudi ne da.<\/p>\n

 <\/p>\n