{"id":18540,"date":"2018-10-04T00:22:48","date_gmt":"2018-10-03T22:22:48","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18540"},"modified":"2018-10-04T13:41:57","modified_gmt":"2018-10-04T11:41:57","slug":"yossarians-ambition-will-eat-itself-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18540","title":{"rendered":"Yossarians – Ambition Will Eat Itself (2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

\u201cKot bi \u0161li fairport convention z nickom cavom na en d\u017eojnt h quicksilver messenger service fantom. :)\u201d<\/em> mi je pred dvema letoma poslala sme\u0161kote soborka z Nove Muske Katarina J v odzivu na posnetke, s katerimi sem jo polinkal z manchesterskimi Yossarians. Kot avtorica in kot spremljevalka folk glasbe se mi je zdela prav\u0161nja, da jo opozorim na to zdru\u017ebu sku\u0161trancev, pritepencev z vseh vetrov, in na njihovo razpu\u0161\u010deno, a \u0161e kako vihravo ljudsko muziko.<\/p>\n

Poslu\u0161ajte prvenec Jellyfish Hymns<\/em><\/a> iz 2012. \u017de z uvodnim komadom se znajdete sredi direndaja, ki se ne pole\u017ee vse do konca. Z neposrednostjo svobodnja\u0161kega pristopa spomnijo na za\u010detke Gogol Bordello, ko so se ti \u0161e klate\u0161ko prebijali iz newyor\u0161kega podzemlja in bili ves \u010das na poti. Tudi Yossarians se radi preganjajo po svetu in ne mirujejo. Kro\u017eili so po Evropi, nekaj \u010dasa bivali v Nem\u010diji,veliko barantali z judovsko glasbo, ovohavali vzhodno in srednjo Evropo, svojega angle\u0161kega domicila pa vendarle niso zatajili.<\/p>\n

Na plo\u0161\u010di How To Know <\/em><\/a>(2014) so akusti\u010dni zanos uporni\u0161ke folk muzike oplemenitili z elektri\u010dnim basom, akusti\u010dne kitare so nadgradili in zamenjali z elektri\u010dnimi, v sredi\u0161\u010du pa je ostal idejni vodja in avtor pesmi, kitarist in pevec Tim Schiazza<\/em>, ki iz invalidskega vozi\u010dka brez napora vodi, usmerja in se dru\u017ei z muzi\u010disti. Eni odhajajo, drugi prihajajo, eni se spet vrnejo, drugi so ves \u010das ob Timu in ta mutirajo\u010da dru\u017eina je o\u010ditno prav zaradi te svobode gibanja in izra\u017eanja krepkej\u0161a in krepkej\u0161a.<\/p>\n

Lanski album Fabric of Time<\/em><\/a> je bil preskok, ko je postalo jasno, da zdaj pa gre zares. Bend je iz neobru\u0161enega bisera dozorel v bend z velikim B in \u010de sem si prej usodil primerjati njihove za\u010detke z ranimi Gogol Bordello, si jih na podlagi te plo\u0161\u010de dovolim postaviti ob bok Arcade Fire – ne govorim o uspehu, ampak o umetni\u0161kem pristopu in samem vtisu. Ne dru\u017eijo se ve\u010d samo s Fairport Convention, Nickom Caevom, Quicksilver Messenger Service, Gogol Bordello in Arcade Fire, ampak \u0161e z Michaelom Giro, Warrenom Ellisom iz Dirty Three\/The Bad Seeds, PJ Harvey, Davidom Eugeneom Edwardsom tako s Sixteen Horsepower kot z Wovenhand, The Fugs, v senci dima stojita Dostojevski in Dickens. \u0160e bi lahko na\u0161teval, vendar s tem bi jemal kredibilnost \u00a0senzibilnosti, melanholiji, dra\u017eljivosti in navihanosti godbe Yossarians.<\/p>\n

S \u010detrto izdajo Ambitions Will Eat Itself <\/em><\/a>je bend naredil \u0161e korak in pol vi\u0161je. Res je, samo mini-album, ampak s kak\u0161nimi petimi komadi. Vsak stoji zase, medsebojno so prepleteni in postavljeni v dramatur\u0161ko domi\u0161ljeno zaporedje, da prevzamejo in ponesejo. Uvodni komad\u00a0 Caramelised<\/em> napade in preprosto zgazi z repetitivnim stampedom ostrine in udarnosti. Najbolj militaristi\u010den komad v dosedanji karieri Yossarians dvigne vihro kataklizme, po kateri obnemimo skozi oto\u017eno in galantno izvedeno odo World<\/em>. Po njej nastopi \u0161e ena glasna Friend We Are<\/em>, ki pa podobno kot predhodna poka\u017ee nemirno du\u0161o benda. Yossarians so mra\u010dnej\u0161i. \u010cetudi se vedno bolj oklepajo repeticije, ki stopnjuje samo napetost, vanjo subtilno zarezujejo melodi\u010dne podtone, s katerimi razgibavajo in razbijajo strah pred monotonostjo. V naslovnem komadu Ambitions Will Eat Itself <\/em>peljejo kipenje k vrhuncu, da na koncu izhlapi. V zanko nas ujame tudi zaklju\u010dni instrumental As In Life As In Chess, As In Chess As In Sex<\/em>, ki zveni kot klicaj na koncu te apokalipti\u010dno obarvane plo\u0161\u010de. Z njo so Yossarians \u0161e bolj neodvisno in samozavestno stopili naprej ter \u017ega\u010dkljivo spro\u017eili toplo pri\u010dakovanje naslednje velike izdaje. Da o \u017eelji po \u017eivem sre\u010danju, na koncertu, ne govorim.<\/p>\n