{"id":18550,"date":"2018-10-05T08:26:26","date_gmt":"2018-10-05T06:26:26","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18550"},"modified":"2018-10-05T00:27:40","modified_gmt":"2018-10-04T22:27:40","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-9","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18550","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 27. september 2018<\/strong><\/h4>\n

\"\"<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Kaj kmalu po Slovenski filharmoniji je svoj lastni abonma, ki se \u017ee kar nekaj let imenuje Kromatika, otvoril tudi Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em>. Vendar pa je bil njihov prvi koncert nove koncertne sezone za klju\u010dno ime orkestra obenem tudi zadnji \u2013 od orkestra se je namre\u010d poslovil njihov dolgoletni \u0161ef dirigent, kitajski glasbenik En Shao<\/em>. Na tem mestu nikakor ne morem mimo fascinantnega dejstva, ki velja za Shaa in je v slovenskem prostoru \u0161e toliko bolj neverjetno: s komerkoli sem v 12 letih dirigentovega vodenja orkestra o njem govoril, vsi so zanj na\u0161li izklju\u010dno samo pohvalne in naklonjene besede, iz katerih je bilo mogo\u010de sklepati, da gre za po du\u0161i in srcu pravo dobri\u010dino. \u0160e posebej resno je treba tovrstne komentarje vzeti, ko jih izre\u010dejo sami glasbeniki iz orkestra \u2013 in ni jih bilo malo. In v taistem ducatu let, ki so jih simfoniki RTV s Shaom pre\u017eiveli v so\u017eitju, plodnem sodelovanju in o\u010ditno predvsem v duhu medsebojnega spo\u0161tovanja in prijateljstva, je Orkester Slovenske filharmonije bolj ali manj \u2013 ve\u010dinoma bolj \u2013 notori\u010dno zamenjal vsaj \u0161tiri \u0161efe dirigente (Pehlivanian, Villaume, Wilson, Lajovic), pa tudi direktorja. RTV je v tem \u010dasu \u0161e najbolj pretresla leto\u0161nja afera z zdaj \u017ee odpu\u0161\u010denim pozavnistom Mihaelom \u0160ulerjem, ki je zelo samozavestno sedel v kar dveh orkestrih obenem; ta je bila dovolj celo za to, da je bil s polo\u017eaja vodje v Glasbeni produkciji RTV znatno degradiran samov\u0161e\u010dni Patrik Greblo, \u010digar imena v kolofonu najnovej\u0161ega koncertnega lista, ki vselej navede tudi vse pomembnej\u0161e \u010dlane omenjene enote, ne zasledimo ve\u010d.<\/p>\n

Glede na Shaovo slovo so se med poslu\u0161alci v Gallusovi dvorani pojavili tudi kitajski veleposlanik v Sloveniji, pa direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, sve\u017ei kulturni minister ter saksofonist Dejan Pre\u0161i\u010dek, skladatelj Ivan Florjanc in dirigent Uro\u0161 Lajovic. Po kratkem uvodnem nagovoru vodje enote in umetni\u0161ke vodje orkestra Maje Kojc je Shao z orkestrom pri\u010del koncert, ki ga za svoje slovo ni zaznamoval s katerim od velikopoteznih del, kot sta npr. Beethovnova 9. ali Mahlerjeva 2. simfonija, pa\u010d pa z zanimivim prepletom kompozicijskih imen in slogov. Razveseljivo je, da je poleg SF letos tudi RTV kot prvo skladbo prvega abonmajskega koncerta odigrala delo slovenskega skladatelja. Tokrat je bila to \u010dasu primerna Pesem jeseni<\/em>, simfoni\u010dna lirska pesnitev Antona Lajovica<\/em> (\u010digar ne\u010dak je prej omenjeni dirigent Uro\u0161 Lajovic). Skladbo, ki se za\u010dne v zamolklem in avtenti\u010dno jesenskem vzdu\u0161ju, kmalu posvetlijo pihala, pozneje pa jim sledi tudi preostanek orkestra. Gre za prijetno skladbo, vredno pogostih izvedb ter objave dobrega posnetka, sama glasba pa ob izraziti romantiki in ekspresivnosti lepo, polno izkoristi bogato paleto orkestralnih barv. V tuttih predvsem zaradi poudarka na nasi\u010denih godalnih linijah ter spremljajo\u010dih trobilnih akordih zveni zelo polno in na trenutke celo bujno.<\/p>\n

Medtem ko je SF to “doma\u010do nalogo” opravila \u017ee marca<\/a>, je na pri\u010dujo\u010dem koncertu leto\u0161njo 100. obletnico rojstva znamenitega ameri\u0161kega dirigenta in skladatelja Leonarda Bernsteina<\/em> zdaj obele\u017eil tudi Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija. Shao je za to prilo\u017enost izbral izvedbo Lennyjevega de facto violinskega koncerta, petstav\u010dne Serenade po Platonovem Simpoziju<\/em> za violino in orkester, kot solist pa se je predstavil 36-letni kitajski violinist Dan Zhu. Da bomo poslu\u0161ali Bernsteinovo glasbo, je bilo sicer mo\u010d sklepati \u017ee ob pogledu na oder, kjer se je mo\u010dno raz\u0161irila baterija tolkal (izposodili so si celo timpanistko SF \u0160pelo Cvikl) s \u0161estimi glasbeniki. \u017de uvodni violinski solo z dvema motivi\u010dnema drobca namigne na Somewhere iz Zgodbe z zahodne strani istega skladatelja (muzikal je nastajal v istem obdobju, kot pri\u010dujo\u010da violinska skladba), po zasanjanem in zami\u0161ljenem uvodu pa hitro nastopi tipi\u010dna bernsteinovska \u017eivahna ritmika z razli\u010dnimi taktovskimi na\u010dini (manjkalo je tozadevne ostrine!) in z ob\u010dasno uporabo jazzovske melodike. Za Zhuja na\u010deloma izvedbenih zadr\u017ekov ni bilo, v igranje se mu je sicer prikradlo nekaj nerodnosti, a sta ga odlikovali gib\u010dnost in ekspresivnost. Vsekakor je bil kratek tretji stavek izveden dovolj virtuozno, \u010detrti pa je nudil najve\u010d odprtosti za izraznost; solist je prilo\u017enost dobro izkoristil, njegovi vibrati pa bi lahko imeli nekaj ve\u010d globine in du\u0161e. V zadnjem, prvemu precej podobnem stavku je Zhu skupaj z violon\u010delistom Igorjem Mitrovi\u0107em uspe\u0161no poustvaril dialog dveh filozofov, Sokrata in Alkibiadesa. Skladbo je ves \u010das prevevalo prijetno dinami\u010dno ravnovesje med solistom, godalnim orkestrom in tolkalno sekcijo, tudi splo\u0161na ritmi\u010dna podoba je bila solidna. Ob vznemirljivem finalu bi bilo skoraj mogo\u010de pozabiti, da na odru ni polna zasedba simfoni\u010dnega orkestra, za kar gredo zasluge v prvi vrsti seveda spretnemu skladateljsko-orkestracijskemu peresu, pa tudi dobri izvedbi in vodenju orkestra. Po zahvali v sloven\u0161\u010dini je Zhu odigral \u0161e dva dodatka, vendar so neu\u010dakani poslu\u0161alci \u017ee prvega prekinili z aplavzom.<\/p>\n

Za Bart\u00f3kovi Dve sliki<\/em>, Sz. 46, BB 59, op. 10 je orkester spet nastopil v polni zasedbi s harfo, kontrafagotom in bas klarinetom. Bart\u00f3kova stavka sta mo\u010dno kontrastna, zato je u\u010dinek skladbe seveda toliko ve\u010dji. Lepo uigrana in ugla\u0161ena so bila tokrat pihala, posebno omembo si zaslu\u017ei vselej odli\u010dni klarinetist Jo\u017ee Kotar.<\/p>\n

En Shao se je v nedvomno simboli\u010dni gesti zadnje skladbe, ki jo je orkestru dirigiral v vlogi \u0161efa dirigenta, naposled predstavil tudi kot skladatelj. Za svoje programske simfoni\u010dne skice Vtisi o Hanih <\/em>je napisal tudi kratko spremno besedilo, ki smo ga lahko prebrali v koncertnem listu. Gre za eno od 56 uradno priznanih kitajskih etni\u010dnh skupin, Shao pa je razli\u010dne epizode iz njihovega \u017eivljenja in zgodovine uglasbil v \u0161tiristav\u010dni suiti. Po misterioznem uvodu sledi bohotna in bogato orkestrirana (med tolkali smo sli\u0161ali tudi vibrafon) podoba son\u010dnega vzhoda. Drugi stavek je nalezljivo kora\u010dni\u0161ki, tretji resnoben in liri\u010den. Kljub tematiki melodi\u010dna podoba glasbe ni prav ni\u010d orientalska, temve\u010d povsem konvencionalno zahodnoevropska, navdu\u0161i pa s prisotnostjo iskrenosti in z nekaj veli\u010dastnimi vrhunci. Morda je \u0161lo le za mojo bujno domi\u0161ljijo, a v Shaovi glasbi sem dvakrat ali trikrat sli\u0161al odmeve Straussove Alpske simfonije. \u010ceprav bi koncert te\u017eko ozna\u010dili za enega od prese\u017enih, se je orkester izkazal z lepimi izvedbami ter se za maestrov zadnji koncert tudi na splo\u0161no potrudil. Shao je bil na koncu dele\u017een \u0161e nekaj nagovorov, daril in stoje\u010dih ovacij, ki so ga pospremile z odra, med simfonike RTV pa se bo, kot je \u017ee potrjeno, v prihodnosti \u0161e vra\u010dal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18551,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18550","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18550","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18550"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18550\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18553,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18550\/revisions\/18553"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18551"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18550"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18550"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18550"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}