{"id":18635,"date":"2018-10-26T01:25:16","date_gmt":"2018-10-25T23:25:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18635"},"modified":"2018-10-24T08:41:42","modified_gmt":"2018-10-24T06:41:42","slug":"billy-f-gibbons-the-big-bad-blues-concord-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18635","title":{"rendered":"Billy F. Gibbons \u2013 The Big Bad Blues (Concord, 2018)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbVrnitev v blues je logi\u010dna,\u00ab je povedal Billy Gibbons<\/a> ob izidu svojega drugega albuma, ki ga je, po raziskovanju kubanskih ritmov iz leta 2015, postavil nazaj v \u00bbdelto\u00ab, tja, kjer je tudi za\u010del in v imenu katere so ZZ Top<\/a> posneli svoje najbolj\u0161e stvaritve. Pri\u010dujo\u010di album pravzaprav ni nikakr\u0161na huda filozofija: Gibbons je napel kitaro in z \u00bblagrangejevskim\u00ab pristopom, skurjenim bluesovskim glasom in \u00bbbig beatom\u00ab v enajstih pesmih znova prehodil pot od \u00bbWatersa do Gibbonsa\u00ab, malce starej\u0161i, a ni\u010d manj nor.<\/p>\n

Plo\u0161\u010da se za\u010dne in medias res s priredbo Missin’ Yo’ Kissin’<\/a> <\/em>Gillyja Stillwaterja in gre skoz nekatere vnovi\u010dne avtorske obravnave osnovnega obrazca (My Baby She Rocks, Second Line<\/em>) do izro\u010dila starost (Standing Around Crying <\/em>in Rollin’ And Tumblin’ <\/em><\/a>Muddyja Watersa, Bring It To Jerome<\/em> Jeroma Greena in Crackin’ Up <\/em>Boja Diddleyja), in na to\u010dki sre\u010devanja z bogato dedi\u0161\u010dino chica\u0161kega bluesa se album tudi kon\u010da.<\/p>\n

Billyja Gibbonsa je seveda vedno lepo sli\u0161ati in \u0161e vedno je \u00bbmojster svoje obrti\u00ab z obilo feelinga pri tem, kar po\u010dne, je pa plo\u0161\u010da iz\u0161la ravno v \u010dasu, ko vsi, od Wilka Johnsona do Tonyja Joeja Whita, Claptona in Rolling Stonesov (spet) kopljejo po chica\u0161kem bluesu. Vsi dobro, da ne bo pomote, ampak vse skupaj postaja \u017ee malce predvidljivo in \u010dlovek bi pri\u010dakoval, da bo naposled kdo kljub vsemu kopal malce globlje in odkopal kake bisere, ki jih \u017ee res dolgo nismo sli\u0161ali. Rollin’ And Tumblin’ <\/em>sre\u010date namre\u010d \u010disto povsod, Stonesi pa so zdaj, ker o\u010ditno \u0161e vedno ni \u010das za kako novo avtorsko delo, sestavili svoj izbor bluesovskih mojstrov, kot je pred \u010dasom storil Wilko Johnson, le da je Johnsonova kompilacija zaradi njegove nepretencioznosti zvenela zanimivo, Stonesi pa se zdaj \u017ee ponavljajo. Ampak ok, pustimo to, saj vemo, da Gibbons, ko poje \u00bbshe rocks me all night long\u00ab<\/em>, misli resno, \u010deprav bi mu kdo o\u010dital, da samo izreka tisto, kar so pred njim \u017ee drugi.<\/p>\n

Tako resno njegova mati\u010dna zasedba ZZ Top ni zvenela \u017ee dolgo in poleg Gibbonsa je na plo\u0161\u010di \u0161e pet drugih zaprise\u017eencev, med drugim dva bobnarja, ki Billyju ne pustita niti minute predaha. Kitara mora rohneti in potem, ko\u00a0 rohni, tudi \u0161tima. In ko Gibbons zapoje “Let the left hand know where the right hand goes<\/em>…” obrnemo plo\u0161\u010do in tam je Jerome … Big bad blues in to na modrem vinilu!<\/p>\n