{"id":18685,"date":"2018-10-31T11:38:02","date_gmt":"2018-10-31T10:38:02","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18685"},"modified":"2018-11-01T11:39:05","modified_gmt":"2018-11-01T10:39:05","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-21","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18685","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Oran\u017enem abonmaju 2; <\/strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 19. oktober 2018<\/strong><\/h4>\n
\"\"
foto: Shirley Suarez<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Drugi koncert Oran\u017enega abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije<\/em> (SF) je vodil gostujo\u010di britanski dirigent James Judd<\/em>, v SF \u017ee znan obraz, ki je orkestru na koncertu istega abonmaja dirigiral na primer decembra lani, ko so skupaj nastopili tudi v Pekingu, ker je Judd dober dirigent in zna z orkestrom vzpostaviti pristen in obojestransko produktiven odnos, pa so (bila) sodelovanja z njim uspe\u0161na. Morda je bila tudi zaradi tega Gallusova dvorana tokrat bolj polna, kot smo se na abonmajskih koncertih SF v zadnjih sezonah \u017eal morali navaditi. Tokratna abonmajska koncerta sta bila “posve\u010dena spominu na V\u00e1clava Talicha, prvega dirigenta leta 1908 ustanovljene Slovenske filharmonije”, na njiju pa je “zazvenel repertoar, ki ga je maestro Talich kot prvi izvedel v Ljubljani” (oboje citirano iz koncertnega lista). Talicha je SF na kratki slovesnosti pred koncertom \u2013 podobno kot poleti Marjana Kozino<\/a> \u2013 posthumno razglasila tudi za svojega \u010dastnega \u010dlana, na kar je opozarjala predvsem listina, razstavljena pred vhodom v Gallusovo dvorano.<\/p>\n

Kratka Uvertura k operi Rusalka<\/em>, op. 114 Anton\u00edna Dvo\u0159\u00e1ka<\/em>, ki smo jo sli\u0161ali najprej, je bila izvedena dobro z nekaterimi zadr\u017eki v smislu natan\u010dnosti in koncentracije. V Koncertu za violino in orkester v a-molu<\/em>, op. 53 istega skladatelja se je orkestru pridru\u017eil mladi, a \u017ee impresivno uveljavljeni \u010de\u0161ki violinist Jan Mr\u00e1\u010dek<\/em>. Izkazal se je za enega najbolj muzikalnih solistov zadnjih sezon z zelo lepim, polnim in mehkim tonom in me spomnil na igranje Gila Shahama, ki sem ga pred leti poslu\u0161al v New Yorku. Ob Mr\u00e1\u010dku, ki mu je bilo skoraj nemogo\u010de o\u010ditati tudi kak\u0161no tehni\u010dno nedoslednost, je spomin na nedavnega solista abonmaja RTV<\/a> kar zbledel. Juddovo vodenje orkestra je bilo, kot sem si drznil tudi pri\u010dakovati, energi\u010dno in dovolj dosledno, da je bila prav tka\u0161na tudi spremljava. Na tem mestu samo medklic \u2013 glede na dirigentov ugled pri izvajanju Mahlerjevih simfonij, mo\u010dno upam, da ga bo SF kdaj izkoristila tudi v ta namen \u2013 lahko tudi \u017ee v naslednji sezoni. V po\u010dasnem stavku je bil orkester pri spremljavi nekajkrat preglasen, od za\u010detka predvsem v pihalih, pozneje pa tudi v rogovih. Mr\u00e1\u010dka odlikuje zelo \u010dist ton, ki ga zna \u2013 temu sicer ni vedno tako, v\u010dasih tudi pri uglednih solistih \u2013 obdr\u017eati tudi v pogosto problemati\u010dnih vi\u0161jih legah ter pri fla\u017eoletih. Ritmi\u010dno raznolikost zadnjega stavka sta solist in dirigent izpeljala v\u0161e\u010dno, orkester pa jima je dosledno sledil, le nekaj manj\u0161ih te\u017eav s skupno igro \u2013 kot obi\u010dajno, predvsem z vstopi \u2013 se je pojavilo. Solistov vrhunski nivo izvajanja v celotnem koncertu ni popustil niti za hip; odli\u010dno! Za dodatek je Mr\u00e1\u010dek odigral \u0161e Kreislerjev Scherzo-Caprice in si s celotno predstavo poleg navdu\u0161enja ob\u010dinstva prislu\u017eil tudi vidno ob\u010dudovanje violinistov orkestra.<\/p>\n

Verjetno ne bomo nikoli zagotovo vedeli, zakaj ni Franz Schubert<\/em> nikoli dokon\u010dal svoje Simfonije \u0161t. 8 v h-molu<\/em>, D. 759, ki tako obsega le dva stavka in nosi podnaslov ‘Nedokon\u010dana’<\/em>. \u010ceprav je skladatelj umrl star komaj 31 let, je za\u010del simfonijo pisati \u017ee \u0161est let pred smrtjo. Zapustil je tudi skoraj celoten klavirski part (a orkestracijo samo dveh strani partiture) scherza, domnevnega III. stavka. Mo\u017enih razlag je ve\u010d in o njih v muzikolo\u0161kih krogih \u0161e vedno potekajo \u017eivahne debate; marsikdo je prista\u0161 teorije o isto\u010dasni kompoziciji klavirske Fantazije Wanderer, ki je mladega in \u017ee bolnega skladatelja nemara preokupirala ali mu preusmerila pozornost. Omenjeni konflikt je sli\u0161ati tudi v glasbi pri\u010dujo\u010de simfonije, ki je nenavadno ambivalentna: elegantne in prijazne epizode ter resni\u010dno lepe melodi\u010dne linije pihal in godal se v obeh stavkih prepletajo z napetim, negotovim in na trenutke zlove\u0161\u010dim glasbenim ozra\u010djem (ve\u010dinoma glasni in ostri akordi trobil). Kljub temu v glasbi prevladata eleganca in tipi\u010dno schubertovska lepota, kot sta na primer dobro znani iz skladateljeve Tretje\u00a0 simfonije v D-duru in ker je konec drugega stavka zelo umirjen \u2013 glasba takoreko\u010d potihne \u2013 poslu\u0161alec na koncu simfonije pravzaprav nima izrazitega ob\u010dutka nedokon\u010d(a)nosti.<\/p>\n

Judd je \u017ee takoj na za\u010detku prvega stavka zadel idealen tempo, nekateri dirigenti namre\u010d tu ob oznaki Allegro moderato radi hitijo. Z veseljem smo poslu\u0161ali lepo in s fraziranjem bogato izvedbo simfonije, za katero lahko po obeh sli\u0161anih stavkih \u0161e kako ob\u017ealujemo, da je ostala nedokon\u010dana. Glavno t\u00e9mo prvega stavka je \u0161e posebej lepo pojo\u010de in obenem melanholi\u010dno odigrala sekcija violon\u010del. Judd je z orkestrom znatno presegel zgolj obi\u010dajno branje in preigravanje partiture in uspel v vzajemnem muziciranju, ki je obrodilo \u017elahtne in milozvo\u010dne sadove. V spominu so ostali predvsem odli\u010den konec prvega ter dramati\u010dni tutti drugega stavka v prepletu s solom oboe ter violon\u010del in violin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Oran\u017enem abonmaju 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18686,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18685","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18685","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18685"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18685\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18688,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18685\/revisions\/18688"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18686"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18685"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18685"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18685"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}