{"id":18694,"date":"2018-11-05T01:14:05","date_gmt":"2018-11-05T00:14:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18694"},"modified":"2018-11-02T08:17:31","modified_gmt":"2018-11-02T07:17:31","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-10","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18694","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"

Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija v abonmaju Kromatika 2; <\/strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 25. oktober 2018<\/strong><\/h4>\n
\"\"
foto: Filip Waldmann<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Lepo in pohvalno je videti, ko se v goste v slovenske koncertne dvorane vra\u010dajo na\u0161i glasbeniki, ki sta jim talent in trdo delo tako ali druga\u010de popeljala do evropske ali celo svetovne uveljavitve, bodisi v vlogi solista ali orkestrskega glasbenika. Pred leti se je tako v Ljubljani mudil hornist Berlinskih filharmonikov Andrej \u017dust, ki je tedaj nastopil v abonmaju Slovenske filharmonije, odigral pa je tudi koncert z Evropskim zdravni\u0161kim orkestrom. Tokrat pa je svoj biv\u0161i orkester, Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> na drugem koncertu njihobvega abonmaja obiskal kontrabasist Iztok Hrastnik<\/em>, ki je pred sedmimi leti kot prvi Slovenec uspe\u0161no opravil avdicijo in tako postal \u010dlan Dunajske dr\u017eavne opere ter posledi\u010dno Dunajskih filharmonikov. Tak\u0161na vra\u010danja na doma\u010da tla po svoje predstavljajo tudi izraz spo\u0161tovanja gostujo\u010dih glasbenikov do slovenske dr\u017eave in tukaj\u0161njega glasbenega izobra\u017eevanja, ki jim je predstavljajo odsko\u010dno desko za poznej\u0161o uveljavitev na svetovnih odrih.<\/p>\n

Gostujo\u010di bolgarski dirigent (in oboist) Rossen Milanov<\/em> je enega od abonmajskih koncertov orkestra RTV vodil \u017ee decembra 2016<\/a> in tedaj delo opravil zelo zgledno, s posebno naklonjenostjo se spominjam izvedbe 4. simfonije \u010cajkovskega. Prav tako pa je tedaj dirigiral dve skladbi Richarda Straussa, ki se je na sporedu zna\u0161el tudi tokrat, ko smo sicer poslu\u0161ali popolnoma “italijanski” program, koncerta pa se je udele\u017eilo tudi nenavadno veliko \u0161tevilo srednje\u0161olske mladine; morda se je tudi zaradi tega obi\u010dajno posneto opozorilo o ti\u0161ini med prireditvijo tokrat odvrtelo z nenormalno mo\u010dno glasnostjo. Orkester je najprej odigral Botticellijanski triptih<\/em>, P. 151, kratko suito Ottorina Respighija<\/em>. Na odru je bila zanimiva instrumentalna kombinacija godal, \u0161tirih pihal, dveh trobil, enega tolkalca, harfe, \u010deleste in klavirja. Vsi skupaj so z dirigentom predstavili prijetno, lepo odigrano in predvsem uigrano izvedbo. Solo fagot je bil v drugem stavku sicer vsaj dvakrat problemati\u010den, tretji stavek pa je najbolj slikovit in v svojem slikanju vetra in morja zadi\u0161i po Debussjyu.<\/p>\n

Iztoku Hrastniku je pripadla izvedba solisti\u010dnega parta Koncerta za kontrabas in orkester \u0161t. 2<\/em> v h-molu prav tako italijanskega skladatelja Giovannija Bottesinija<\/em>, ki je ustvarjal v drugi polovici 19. stoletja in, kot smo lahko prebrali v koncertnem listu, v svojem \u010dasu slovel kot izjemen virtuoz na kontrabasu. Najve\u010dji \u010dlan skupine godal se v simfoni\u010dni glasbi na odru zelo redko znajde v solisti\u010dni vlogi, tako so solisti\u010dni koncerti za kontrabas precej redki in \u0161e redkeje izvajani; \u010de me spomin ne vara, je enega od njih nazadnje izvedel prav orkester RTV s solistom Zoranom Markovi\u010dem. \u017dal se ne spomnim, kdaj to\u010dno je to bilo, \u010disto mogo\u010de pa je, da je od tedaj minilo \u017ee kar celo desetletje. Tudi za Bottesinija je bila zasedba manj\u0161a, a smo nanjo kar nekako pozabili, ko je z igranjem za\u010del Hrastnik. Njegov ton je (bil) izrazito \u017eametno topel in bogat tudi v za kontrabas visokih legah. Orkester ga je sploh v njegovih ni\u017ejih legah dinami\u010dno nekajkrat prekril, v kadenci in zaklju\u010dku pa je solist prikazal izjemno mojstrstvo in vrhunski nivo muziciranja, ki sta ga konec koncev tudi popeljala vse do enega najodli\u010dnej\u0161ih simfoni\u010dnih orkestrov sveta. Hrastnik igra na zanimivo glasbilo, ki ima sicer obi\u010dajne \u0161tiri strune, a je precej bolj trebu\u0161aste in zaobljene oblike, kot smo pri obi\u010dajnih koncertnih kontrabasih v orkestru vajeni. \u0160e najbolj podobna glasbila, toda z o\u017ejim vratom sem nekajkrat videl pri ljudskih godcih. Po odli\u010dni izvedbi kljub vztrajnemu aplavdiranju publike ta ni sli\u0161ala dodatka.<\/p>\n

Iz opusa ovodoma omenjenega Richarda Straussa<\/em> smo na tokratnem koncertu sli\u0161ali \u0161tiristav\u010dno simfoni\u010dno fantazijo Iz Italije<\/em>, op. 16. Kot je za Straussova orkestralna dela obi\u010dajno, je tu orkester naposled nastopil v polni zasedbi. Da se je zvok omenjene \u0161tevil\u010dne zasedbe iz\u010distil in stabiliziral, je moral miniti prete\u017eni del prvega stavka, nakar se je lahko bogata orkestracija solidno razbohotila in izvedba je odsihmal tekla brez znatnej\u0161ih pretresov. Milanov je orkester vodil suvereno, le semtertja preve\u010d rutinirano. Po impozantnem dramati\u010dnem vrhuncu drugega stavka se je na za\u010detku tretjega spet pojavila stara te\u017eava s skupnim vstopom pihal. O\u010ditno je tako pri Slovenski filharmoniji, kot Simfonikih RTV skrajno te\u017eko dose\u010di, da bi se ob skupnem vstopu vsi instrument(alist)i oglasili isto\u010dasno. Preostanek stavka je bil potem lep, a s premalo avtenti\u010dnega italijanskega melosa, ki v resni\u010dnem \u017eivljenju tako tipi\u010dno ob\u010dasno rad meji \u017ee na pretiravanje, za\u010dinjeno tudi z nekaj \u0161\u010depci ki\u010da in nabuhlosti. \u010ce na tem mestu parafraziram Milesa Davisa, je v tak\u0161nih odsekih pomembno odigrati predvsem tisto, kar v notah ni<\/em> zapisano \u2013 torej \u010dustva in ob\u010dutke. Zadnji stavek so popestrila predvsem dotlej nesli\u0161ana (razen timpanov) tolkala. Izvedba je bila tehni\u010dno dobra, po du\u0161i pa bolj nem\u0161ka\/bolgarska, kot italijanska.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18695,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18694","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18694","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18694"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18694\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18697,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18694\/revisions\/18697"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18695"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18694"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18694"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18694"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}