![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/ZALA-Piano-600x597.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Zala Kravos<\/em> je verjetno ime, ki je pri nas neznano ve\u010dini poslu\u0161alcev klasi\u010dne glasbe. Pianistka, ki je poleti 2018 dopolnila komaj 16 let, je v Sloveniji \u017eivela le dobri dve leti, zdaj pa \u017ee ve\u010d kot desetletje \u017eivi v Luksemburgu. Z glasbo se je pri\u010dela intenzivno spoznavati \u017ee kot nekajletno dekletce in po sli\u0161anem lahko suvereno zapi\u0161em, da gre za ob\u010dudovanja vredno glasbenico, ki pa ima najsvetlej\u0161a in najbolj uspe\u0161na leta gotovo \u0161e pred seboj. \u0160tiri leta je \u0161tudirala tudi pri legendarni portugalski pianistki Marii Jo\u00e3o Pires, ki jo je (po lastnih besedah) med urami ve\u010dkrat spravila v jok, a ji naposled po enem od pomembnih izpitov \u010destitala in ji dejala, da jo je njena interpretacija Brahmsove Balade \u0161t. 1 v d-molu<\/em>, op. 10 ‘Edward’ <\/em>prav tako pripravila do solz.<\/p>\n Pri pojavu in razvoju takoimenovanih virtuoznih otrok ali child prodigies<\/em> pa je v splo\u0161nem vendarle potrebna tudi zdrava mera previdnosti; bili smo namre\u010d \u017ee pri\u010da tudi bolj razvpitim primerom, ko so desetletja pozneje tedaj \u017ee svetovno znani in uveljavljeni glasbeniki razkrili resnico o svojem otro\u0161tvu \u2013 ali bolje re\u010deno ne<\/em>otro\u0161tvu \u2013 ki so ga zavoljo neskon\u010dnih koli\u010din energije in \u010dasa, posve\u010denega razvoju svojega talenta in potenciala, pravzaprav popolnoma zamudili in s tem za vedno izgubili marsikaj neprecenljivega in nenadomestljivega. Britanski violon\u010delist Steven Isserlis, ki je Ljubljano obiskal marca 2018<\/a>, je neko\u010d tvitnil zelo realno razmi\u0161ljanje: “Obstaja veliko \u010dudovitih 11- in 12-letnih violinistov. \u010clovek pa se vpra\u0161a, kak\u0161en bo njihov razvoj, \u010de bodo pretirano izpostavljeni in kako bo z njimi pri 18 letih, ko bodo ostali dosegli isti tehni\u010dni nivo. V naslednjih letih bi jim morali dovoliti, da najdejo svoje lastne, resni\u010dne glasove.” Isserlisovo razmi\u0161ljanje seveda ne velja samo za violiniste, temve\u010d ga lahko apliciramo na vse (otro\u0161ke) glasbenike in umetnike na splo\u0161no. (Pri\u010dujo\u010da glasbenica me v tem smislu ne skrbi, zapisani diskurz pa je v tem ponorelem \u010dasu in svetu \u0161e kako na mestu, sploh ko se star\u0161i tak\u0161nega otroka odlo\u010dijo, da bodo z njegovo “pomo\u010djo” na ta na\u010din kompenzirali svoje lastne otro\u0161ke\/mladostne neiz\u017eivete sanje in\/ali zamujene prilo\u017enosti.)<\/p>\n Pianizem Zale Kravos v ni\u010demer znatno, sli\u0161no ali o\u010ditno ne zaostaja za tistim, kar znajo in zmorejo prikazati njeni starej\u0161i kolegi. Mestoma bi kazalo dodati nekaj ve\u010d rubata in akordi\u010dno razko\u0161je v kombinaciji z arpeggii odmerjati bolj premi\u0161ljeno, a priznati je treba, da smo tu na zelo tankem ledu med objektivnim in subjektivnim in da se bo izraz \u0161e zelo mlade umetnice skozi leta seveda \u0161e obrusil in prilagajal spreminjajo\u010dim se danostim in patosom, ki so mnogo pre\u0161tevilni, da bi jih na tem mestu mogli ali sploh hoteli na\u0161tevati (pomislimo na primer samo na kot no\u010d in dan razli\u010dna Gouldova posnetka Bachovih Goldberg variacij iz let 1955 in 1981). Sama Kravosova v knji\u017eici CD-ja zapi\u0161e: “Odrasle ljudi okrog mene je pogosto presene\u010dalo, kako mo\u010dno sem \u010dutila to glasbo, ki jo le redko \u2013 \u010de sploh kdaj \u2013 izvajajo otroci. […] Spominjam se, kako mi je pred leti en od klavirskih u\u010diteljev dejal, da je bilo moje igranje … no, preve\u010d odraslo in da bi morala igrati bolj kot otrok. To me je osupnilo, saj sem bila \u0161e majhna in igrala sem pa\u010d, kot sem si predstavljala in \u010dutila, da je treba glasbo izvajati.”<\/p>\n Za program svoje prve studijske plo\u0161\u010de je Kravosova izbrala in v treh dneh junija 2017 posnela skladbe treh v\u00e9likih klavirskih skladateljev, mimo katerih pa\u010d ne more noben pianist: Brahmsa, Liszta in Chopina. Otvoritvena skladba je \u017ee omenjena Brahmsova Balada, ki ima za pianistko vsekakor poseben pomen in si je zaradi tega nemara tudi zaslu\u017eila prvo mesto, sledijo pa ji \u0161e preostale tri balade iz op. 10 (D-dur, h-mol, H-dur). Sledi Lisztova Balada \u0161t. 2 v h-molu<\/em>, S. 171, pravi pianisti\u010dni tour de force, ob dol\u017eini 14 minut pa verjetno tudi strate\u0161ko ume\u0161\u010dena v sredino sporeda plo\u0161\u010de. Pravzaprav gre za enostav\u010dno simfoni\u010dno pesnitev za klavir, ki programsko temelji na stra\u0161ljivi gotski baladi Lenora \u2013 Pre\u0161ernova prepesnitev<\/a> je pohvalno omenjena tudi v spremnem besedilu.<\/p>\n Sledijo \u0161tiri Chopinove<\/em> skladbe: trije Impromptuji<\/em> (\u0161t. 1 v As-duru, op. 29, \u0161t. 2 v Fis-duru, op. 36 in \u0161t. 3 v Ges-duru, op. 51) ter Fantazija-impromptu v cis-molu<\/em>, op. 66, poleg Brahmsove 3. balade in Chopinovega 1. impromptuja povpre\u010dnemu poslu\u0161alcu na posluh dale\u010d najbolj znana skladba, ki je tu odigrana s \u0161e posebnim \u017earom in zanosom in je mo\u010dno zamajala moje dosihmal najljub\u0161e izvedbe izpod prstov Kissina, Trifonova in Rubinsteina. \u010ce smem pripomniti, me je Kravosova s svojimi interpretacijami Chopina v splo\u0161nem \u0161e posebej prepri\u010dala.<\/p>\n Plo\u0161\u010do sklene \u0161e ena skladba bolj osebne narave \u2013 Crystal Dream<\/em>, op. 144 luksembur\u0161ke skladateljice in pianistke Albene Petrovic-Vratchanske<\/em>. Skladba s svojim timbrom, kontrastnostjo in zanimivo ritmiko ob pomo\u010di domi\u0161ljene izvedbe prepri\u010da kljub odsotnosti konkretne tematsko-melodi\u010dne ideje in je pisana za preparirano glasbilo; med kontra- in veliko oktavo koncertnega klavirja je med izvajanjem namre\u010d name\u0161\u010dena ogrlica, ki tonom v omenjenem obsegu dodaja bren\u010de\u010d kovinski zven. Skladateljica je “zelo osebno, pedago\u0161ko motivirano delo” napisala posebej za Kravosovo. Dodatna teatralnost je menda dose\u017eena \u0161e z dramati\u010dnimi gestami obeh rok, ki jih predpisuje part, kar pa v polnosti seveda u\u010dinkuje zgolj pri izvedbi skladbe, ki jo je mo\u017eno tudi videti.<\/p>\n Sama CD plo\u0161\u010da je iz\u0161la kot hibridni Super Audio CD (SACD), ki na ustrezno opremljenih avdio sistemih omogo\u010da poslu\u0161anje v visokokakovostnem 5.1 multikanalnem surround zvoku (poslu\u0161ati jo je sicer seveda mogo\u010de s katerimkoli CD predvajalnikom). Prilo\u017eena je precej obse\u017ena knji\u017eica, ki v treh jezikih \u2013 angle\u0161kem, nem\u0161kem in, zanimivo, kitajskem \u2013 poslu\u0161alcu iz\u010drpno ne predstavi zgolj umetnice, pa\u010d pa tudi ozadje nastanka posnetih skladb in zgovorni nagovor same Kravosove. Gre torej za izrazito avdiofilsko izdajo, ki je brez sence dvoma \u2013 in prav je tako \u2013 namenjena predvsem resni\u010dnim sladokuscem in ljubiteljem klasi\u010dne in klavirske glasbe. Ustvarjalka bo seveda vesela, \u010de si jo bo zavrtel kdorkoli, a je vendarle jasno \u2013 nenazadnje o tem pri\u010da tudi programski izbor \u2013 kdo je res najo\u017eja ciljna publika plo\u0161\u010de. Tudi sama (post)produkcija je brezhibna in zvok klavirja \u2013 Steinwayjev D-274, kakopak \u2013 posnet, zajet in predstavljen odli\u010dno ter brez enega samega tehni\u010dno \u0161ibkega trenutka.<\/p>\n