{"id":18979,"date":"2018-12-31T05:45:43","date_gmt":"2018-12-31T04:45:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=18979"},"modified":"2018-12-31T05:45:43","modified_gmt":"2018-12-31T04:45:43","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-11","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=18979","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 11. december 2018<\/strong><\/h3>\n
\"\"
foto: Andrea Joynt<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Na zadnjem abonmajskem koncertu v letu 2018, ki smo mu v Cankarjevem domu prikladno prisluhnili prav na dan stote obletnice Cankarjeve smrti, se je Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> lahko razveselil zelo polne Gallusove dvorane, ki je \u2013 nepresenetljivo \u2013 zanje tudi v koncertni sezoni 2018\/2019 precej bolj obi\u010dajen prizor, kot na sorodnih, “parnih” koncertih Orkestra Slovenske filharmonije. \u0160e bolj razveseljivo pa je bilo dejstvo, da nas je RTV-jevski (katerikoli \u017ee) dobri mo\u017e obdaril s krstno izvedbo novitete \u2013 in to izpod peresa slovenske<\/strong> skladateljice<\/u>! (Poudaril in pod\u010drtal T. V.) \u010cudovito prednovoletno darilo.<\/p>\n

Govora je o enostav\u010dni skladbi, ki jo je mlada, 32-letna skladateljica Petra Strahovnik<\/em> naslovila Prana<\/em>. Kot je pojasnil koncertni list, to v hindujski filozofiji pomeni vesoljno \u017eivljenjsko energijo in sugerira vsebino ter podstat, ki ju \u017eeli Strahovnikova prek medija glasbe posredovati poslu\u0161alcem. Ker gre za do neke mere eksperimentalno kompozicijo, je bila neobi\u010dajna \u017ee postavitev orkestra: kontrabasi in po ena pozavna so bili na primer razporejeni na levi in desni strani orkestra ter v njegovi sredini, na solisti\u010dnem polo\u017eaju poleg dirigenta sta bila pripravljena ozvo\u010dena skleda z vodo ter kozarec vode, dva tolkalca pa sta imela bila name\u0161\u010dena visoko na balkonu dvorane. Strahovnikova in celo dirigent Rossen Milanov<\/em> sta uvodoma sicer nagovorila ob\u010dinstvo, kar pa je poleg nepri\u010dakovanosti geste tudi nepotrebno. Milanov sicer po\u010dasi postaja \u017ee stari RTV-jevski znanec in se z orkestrom na gostovanjih solidno ujame, zato so rezultati njihovega skupnega muziciranja na\u010deloma vzpodbudni. Med Prano smo bili potem pri\u010da celi vrsti posebnih u\u010dinkov in nekonvencionalnih praks v vseh sekcijah orkestra. Samo en primer: klarinetist Jo\u017ee Kotar je “igral” z odmevnikom klarineta, v celoti potopljenim v prej omenjeno skledo vode (rezultat je bilo seveda mehur\u010dkasto brbotanje), njegova sekcijska kolega pa sta odmevnika svojih klarinetov usmerjala v klavir (Klemen Golner). V spekter krstne izvedbe skladbe je bila vklju\u010dena tudi zatemnitev dvorane, s skoraj izklju\u010dno horizontalnim \u0161irjenjem sonornosti glasbe, ki temelji na eni sami clusterski disonanci, pa je Strahovnikovi (vsaj za u\u0161esa podpisanega) uspelo dovolj uspe\u0161no odgovoriti na klju\u010dno vpra\u0161anje, kako uglasbiti koncept prane in tega, kar le-ta predstavlja.<\/p>\n

V Rahmaninovem Koncertu za klavir in orkester \u0161t. 2<\/em> v c-molu, op. 18 je nastopila \u0161e druga mlada glasbenica ve\u010dera, ameri\u0161ka pianistka ruskih korenin Natasha Paremski<\/em>. Z zahtevnim solisti\u010dnim partom ni imela posebnih te\u017eav, bi si pa smela v romanti\u010dnem izobilju dovoliti \u0161e ve\u010d frazirnega in ob\u010dasno agogi\u010dnega razko\u0161ja. V samem uvodu v smislu prepleta dinami\u010dnega stopnjevanja in dramati\u010dnega u\u010dinka ni bila povsem prepri\u010dljiva. Orkester je bil v spremljavi od za\u010detka pogosto preglasen in pregrob, kar je izni\u010devalo trud solistke, prav tak\u0161en \u2013 pregrobo “zabit” \u2013 pa je bil tudi konec prvega stavka. Za kontrast in tola\u017ebo je bil drugi stavek zares lep, predvsem v uspe\u0161nosti in \u010darobnosti zlitja zvoka in interpretacije solistke z istima kvalitetama orkestra in dirigenta, sli\u0161ali pa smo tudi lepe sole klarineta (Jurij Hladnik). Zadnji stavek je razkril suvereno in tehni\u010dno podkovano ter posledi\u010dno spretno, a naposled preve\u010d generi\u010dno usmerjeno pianistko, da bi si jo lahko zapomnili na dalj\u0161i rok. Povedano druga\u010de, igranje Paremskijeve v splo\u0161nem razveseljuje, trenutki, ko zares ogreje du\u0161o in navdihne, pa so (\u0161e) preredko posejani \u2013 vsaj v Ljubljani je bilo tako. Rahmaninova je bila tudi dodana Elegija.<\/p>\n

Simfonijo \u0161t. 15 v A-duru<\/em>, op. 141 Dmitrija \u0160ostakovi\u010da<\/em> \u2013 njegovo zadnjo \u2013 zaznamujeta predvsem vseprisotni kontrastnost in ambivalenca, ki z nekak\u0161no pretkano dvoli\u010dnostjo \u0161e dandanes begata poslu\u0161alce, muzikologe, glasbene kritike, izvajalce, dirigente in \u0161e koga. Toma\u017e Gr\u017eeta je v koncertnem listu sicer spregovoril o lahkotnosti zna\u010daja te pribli\u017eno 45-minutne sklabe, marsikdo pa v njej \u2013 predvsem v dolgih drugem in zadnjem stavku \u2013 kljub nespornim epizodam igrivosti sli\u0161i tudi precej tema\u010dnej\u0161e konture in \u0160ostakovi\u010devo slovo pred lastno smrtjo zgolj tri leta po krstni izvedbi. Prvi stavek je z nekaj spodrsljaji, obi\u010dajno ob citatih Rossinijevega Viljema Tella, tekel gladko, v drugem pa je bil res skupaj odigran samo prvi skupni vstop trobil, poznej\u0161i pa ne ve\u010d, medtem ko sta violon\u010delist Igor Mitrovi\u0107 in koncertni mojster Benjamin Ziervogel svoje sole odigrala brez pripomb. Glede na svojo delikatno in transparentno naravo, ki ne pu\u0161\u010da prostora za \u0161lamparijo, je bil stavek sicer izveden dovolj uspe\u0161no, toda s prej omenjenimi nedoslednostmi; skupni vstopi pihal in trobil tako ostajajo nemara najve\u010dja rakrana obeh orkestrov (RTV in SF).<\/p>\n

Tretji stavek je kot izvedbeni izziv takoreko\u010d kombinacija prvega in drugega in je bil, \u010de se v tem smislu ozremo nekaj vrstic tega zapisa nazaj, tudi dejansko tako odigran. Simfonija kot celota od vseh glasbenikov in dirigenta terja visoko stopnjo (samo)nadzora in \u010de to od za\u010detka \u0161e ni bil tako vnebovpijo\u010d problem, se je za\u010delo zapletati v zadnjem stavku, ko je orkester ob\u010dasno dajal vtis, da se za\u010denja dolgo\u010dasiti. Vendarle pa je bil najbolj navdu\u0161ujo\u010d del simfonije, genialna dvominutna toccata za tolkala<\/a>, ki se na samem koncu zadnjega stavka razprostre nad dolgim godalnim akordom, izveden odli\u010dno; posebna omemba in pohvala gresta Petri Vidmar in timpanistu Andra\u017eu Poljancu. Prav toliko, kot je skladateljeva poslednja simfonija v nekaterih prijemih tipi\u010dno \u0161ostakovi\u010devska, je za skladatelja isto\u010dasno tudi netipi\u010dna in uspe\u0161na izvedbena realizacija tega kontrasta je en njenih najve\u010djih izzivov, ki je ob priliki tokratne izvedbe le \u0161e utrdil svojo izmuzljivo naravo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 4<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":18980,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-18979","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18979","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=18979"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18979\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18983,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/18979\/revisions\/18983"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/18980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=18979"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=18979"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=18979"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}