{"id":19463,"date":"2019-04-04T01:56:24","date_gmt":"2019-04-03T23:56:24","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=19463"},"modified":"2019-04-03T14:03:24","modified_gmt":"2019-04-03T12:03:24","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-25","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=19463","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\" style=\"font-size:18px\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 21. marec 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-gallery columns-1 is-cropped wp-block-gallery-1 is-layout-flex wp-block-gallery-is-layout-flex\"><li class=\"blocks-gallery-item\"><figure><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"640\" height=\"448\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/Lana-Trotov\u0161ek-foto-www.lanatrotovsek.info_.jpg\" alt=\"\" data-id=\"19464\" data-link=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=19464\" class=\"wp-image-19464\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/Lana-Trotov\u0161ek-foto-www.lanatrotovsek.info_.jpg 640w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/Lana-Trotov\u0161ek-foto-www.lanatrotovsek.info_-600x420.jpg 600w\" sizes=\"auto, (max-width: 640px) 100vw, 640px\" \/><\/figure><\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za uvod petega koncerta Modrega\nabonmaja <em>Slovenske filharmonije<\/em> (SF)\nsmo sli\u0161ali <em>Serenado za godala<\/em> leta\n2002 umrlega slovenskega skladatelja <em>Daneta\n\u0160kerla<\/em>. Treba je pa\u010d zapisati, da je v teh \u010dasih vsaka izvedba izvirne\nslovenske skladbe na abonmajskih koncertih tega ali onega orkestra prava\ndragocenost \u2013 kar je samo po sebi seveda \u017ealostno, \u010de \u017ee ne tragi\u010dno. Tokrat je\n\u0161eststav\u010dna skladba zazvenela dovolj u\u010dinkovito, tenko\u010dutno, odlo\u010dno in\nnatan\u010dno (da, vse to!), da smem izvedbo ozna\u010diti kot uspe\u0161no, poleg na\u0161tetega\npa je bila dobro izkori\u0161\u010dena prilo\u017enost za ponovno afirmacijo solidnega nivoja\ngodalne sekcije SF. V hitrem tempu petega stavka (Toccata) se je sicer pri\nviolinah pojavila te\u017eava s skupno igro.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ceprav je angle\u0161ki skladatelj <em>Ralph Vaughan Williams<\/em> (1872\u20131958) v\n\u0161estih desetletjih kompozicijske poti napisal zapustil izjemen glasbeni opus,\nki ga sestavljajo opere, baleti, komorna glasba, pa vokalna in filmska glasba\nter devet simfonij, je na na\u0161ih koncertnih odrih takoreko\u010d popolna neznanka in\nskrajno redek gost, \u010deprav je bil na primer sodobnik in dober prijatelj Gustava\nHolsta. Kako bi si \u017eelel kdaj v \u017eivo sli\u0161ati njegovi pre\u010dudoviti Drugo\n(&#8216;Londonsko&#8217;) ali Sedmo (&#8216;Antarkti\u010dno&#8217;) simfonijo! Tako pa se je bilo treba\nzadovoljiti z izvedbo ene od dveh ve\u010dnih Vaughan Williamsovih koncertnih\nklasik, kajti \u010de boste \u017ee pri nas na vsakih pet ali deset let na koncertnem\nsporedu zasledili delo tega skladatelja, bo to bodisi Fantazija na t\u00e9mo Thomasa\nTallisa ali pa tokratna izbira \u2013 <em>\u0160krjan\u010dev\npolet<\/em> (izvirno <em>The Lark Ascending<\/em>).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pastoralno romanco za violino in\norkester, ki je izvirno nastala kot skladba za violino in klavir, je\npoustvarila na\u0161a odli\u010dna violinistka <em>Lana\nTrotov\u0161ek<\/em>. \u010ce se nave\u017eem na uvodoma zapisano, dodajam, da so poleg\nslovenskih skladateljev na abonmajskih koncertih \u0161e kako dobrodo\u0161li tudi doma\u010di\nsolisti; Slovenci imamo namre\u010d veliko odli\u010dnih glasbenikov, a se pogosto raje\n\u0161e vedno servilno ravnamo po zgre\u0161enem postulatu, da &#8220;je tuje \u017ee samo po\nsebi tudi bolj\u0161e&#8221;. Orkester je tokrat vodil gostujo\u010di izraelski dirigent <em>Ilan Volkov<\/em> in njegovo spremljavo lepo\nuredil, le ob\u010dasno je bila preglasna. Izjemno liri\u010dna interpretacija\nTrotov\u0161kove je bila izvrstna, kadence pa \u0161e poseben u\u017eitek. Zares gre za\nviolinistko, ki se lahko kosa z marsikaterim v svetovnem merilu formalno veliko\nbolj uveljavljenim imenom. \u0160krjan\u010dev polet je bil tako popoln triumf, poleg\ntega pa s svojim bukoli\u010dnim razpolo\u017eenjem \u0161e nadvse primerna programska izbira\nza prvi pomladni dan, na katerega smo poslu\u0161ali pri\u010dujo\u010di koncert. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ceprav sem v dneh po koncertu\ntemeljito preveril kar nekaj zanesljivih, tako tiskanih kot spletnih, v obeh\nprimerih pa vodilnih mednarodnih virov in podatkovnih baz s podro\u010dja klasi\u010dne\nglasbe, se \u2013 kot sem tudi pri\u010dakoval \u2013 nikakor nisem mogel dokopati do podatka,\nda bi bilo znanemu avstrijskemu skladatelju <em>Antonu\nBrucknerju<\/em> kadarkoli ime (tudi) Antonin. Tako ga je namre\u010d v koncertnem\nlistu kar dvakrat navedla avtorica spremne besede in urednica \u017eivljenjepisov\n\u0160pela Lah: najprej na strani s sporedom, pozneje pa \u0161e v skladateljevem\n\u017eivljenjepisu, tako da je morebitna napaka izklju\u010dena. Bruckner je sicer resda\nimel dve imeni \u2013 Josef Anton, vir imena Antonin (kot je bilo sicer seveda ime\nDvo\u0159\u00e1ku) pa tu podpisanemu ostaja neznan.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kakorkoli, po premoru smo\nprisluhnili \u0161e Brucknerjevi <em>Simfoniji \u0161t.\n7 v E-duru<\/em>, WAB 107. Mo\u017e je bil izjemno prizadeven in delaven, a \u017eal ve\u010dino\n\u017eivljenja nerazumljen in po krivici zapostavljen skladatelj, ki mu je profesor\nkontrapunkta neko\u010d dejal: &#8220;\u0160e nikoli nisem imel tako resnega \u0161tudenta, kot\nste vi.&#8221; S Sedmo simfonijo je Bruckner \u0161ele pri svojih 60 letih kon\u010dno le\ndo\u010dakal pozornost in priznanje, ki bi mu sicer pripadala \u017ee desetletja poprej.\nZa skladatelja je bilo zna\u010dilno natan\u010dno, domala \u017ee perfekcionisti\u010dno\nrevidiranje in popravljanje skladb, zato obstajajo tudi tri ali \u0161tiri verzije\nSedme simfonije, pri katerih so imeli vmes prste tudi drugi uredniki. Ti so za\nsvoje popravke v\u010dasih dobili Brucknerjevo dovoljenje, v\u010dasih pa tudi ne, kar je\ndandanes naposled v\u010dasih tudi \u017ee te\u017eko ali celo nemogo\u010de zagotovo ugotoviti.\nKoncertni list s podatkom o tem, katero verzijo partiture smo poslu\u0161ali, ni\npostregel.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prvi stavek je pustil dober vtis.\nVolkov je izbiral smiselno odmerjene tempe, pohvaliti je treba obse\u017eno sekcijo\nrogov, od katerih je polovica dejansko igrala Wagnerjeve tube. Poleg tutti\npasa\u017e so bili pohvalno odigrani tudi crescendi, ki do njih pripeljejo, za kar\nje \u0161la zasluga v celoti dirigentu. Dobro je bil odigran tudi konec prvega\nstavka, ki zaradi markantnosti pravzaprav lahko zveni \u017ee tudi kot konec\nsimfonije ali pa vsaj kak\u0161ne simfoni\u010dne pesnitve. Wagnerjeve tube so prvi\u010d\nnastopile v poeti\u010dnem drugem stavku, ki ga je dejansko &#8220;navdihnila slutnja\no prihajajo\u010di smrti Wagnerja&#8221;. Ni\u010d novega ni, da je Brucknerjevo poveli\u010devanje\nin klanjanje nem\u0161kemu skladatelju v\u010dasih mejilo \u017ee na obsedenost; Bruckner mu\nje na primer posvetil celotno Tretjo simfonijo, ki smo jo lahko v izvedbi\nKraljevega orkestra Concertgebouw <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=18500\">poslu\u0161ali septembra 2018<\/a>. Tudi v\ndrugem stavku je bil vrhunec zelo u\u010dinkovit, neslavni udarec \u010dinel in vstop\ntimpanov smo tokrat sli\u0161ali (dirigenti se tu ve\u010dkrat odlo\u010dajo po svoje, v\u010dasih\ncelo ne glede na verzijo simfonije, ki jo dirigirajo). Na koncu skupaj zaigrajo\n\u0161tirje rogovi in \u0161tiri Wagnerjeve tube, kar daje zelo zanimivo barvo zvoka. \u017de\nkar dionizi\u010dno veselja\u0161ki scherzo tretjega stavka v \u00be-taktu poslu\u0161alca vedno\nznova &#8220;ujame nepripravljenega&#8221;, zadnji stavek pa je resni\u010dno lep\nprimer u\u010dinkovitega in zgo\u0161\u010denega povzetka celotne simfonije in je bil tako\ntudi odigran.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v Modrem abonmaju 5<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":19464,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-19463","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19463","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=19463"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19463\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19470,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19463\/revisions\/19470"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/19464"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=19463"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=19463"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=19463"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}