{"id":1955,"date":"2010-12-21T16:55:00","date_gmt":"2010-12-21T15:55:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=1955"},"modified":"2013-02-12T11:10:51","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:51","slug":"ploscaportret-john-lennon-signature-box-emi-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=1955","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA\/PORTRET: John Lennon – Signature Box (EMI, 2010)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

V zadnjih nekaj letih smo bili pri\u010de novim pristopom k diskografiji Beatlov<\/em>, najprej s ponovnim remasteriranjem skupne zapu\u0161\u010dine in re-izdajami v mono- in stereorazli\u010dicah z minidokumentar\u010dki, letos, ob 70-letnici rojstva Johna<\/em> Lennona<\/em> in 30-letnici njegove smrti, pa se je na policah pojavila zbirka Signature<\/em> Box<\/em>, v kateri naj bi bili zbrani ponovno masterirani njegovi solisti\u010dni studijski albumi.<\/p>\n

Gre za sedem studijskih dose\u017ekov med leti 1970 in 1975, album Milk<\/em> And<\/em> Honey<\/em>, ki je iz\u0161el \u0161tiri leta po smrti, EP z nekaterimi singli in zbirko akusti\u010dnih demotov.<\/p>\n

Zgodovino poznamo: solisti\u010dna pot Beatlov se je nekako za\u010dela \u017ee leta 1968, ko je George<\/em> Harrison<\/em> izdal album z glasbo, ki jo je napisal za film Wonderwall<\/em>, Lennon pa prvega od treh eksperimentalnih albumov (Two<\/em> Virgins<\/em>, Life<\/em> With<\/em> The<\/em> Lions<\/em>, Wedding<\/em> Album<\/em>). Vendar pa so Beatli \u0161ele leta 1970 zares izdali vsak svoj ‘postbeatlovski’ solisti\u010dni album: najprej Ringo<\/em> Starr<\/em> (album predelav Sentimental<\/em> Journey<\/em>), nato McCartney<\/em>, ki se je kot solist pojavil na sceni z istoimenskim albumom, ki je iz\u0161el aprila 1970, prilo\u017eil pa mu je nekak\u0161en \u00bbsamointervju\u00ab, v katerem je med vrsticami oznanil razpad Beatlov. Maja je iz\u0161el \u0161e zadnji studijski album Beatlov, Let It Be<\/em>, potem je troj\u010dka All Things Must Pass<\/em> izdal George Harrison in decembra svojega (enojnega) \u0161e Lennon. \u010ce seveda odmislimo njegove eksperimentalne albume, ki so iz\u0161li v letih 1968 in ’69 in koncertnega iz Toronta, ki je iz\u0161el decembra 1969.<\/p>\n

\u00bbPrvi pravi solisti\u010dni studijski album Johnna Lennona\u00ab, kot so ga oklicali kritiki, je torej iz\u0161el decembra 1970 pod naslovom John Lennon\/Plastic Ono Band<\/em>. V ponatisih so ga (na nekaterih evropskih izdajah) poimenovali tudi preprosto Mother<\/em>, po uvodni pesmi, ki je ena najbolj\u0161ih solisti\u010dnih Lennonovih, v njej pa je obra\u010dunaval s travmami iz otro\u0161tva; zgodbe ne bomo ponavljali, dovolj znana je. Z zaklju\u010dno, My Mummy’s Dead<\/em>, dobimo nekak\u0161no tematsko za\u0161piljeno enoto, ki vsebuje vse tisto, po \u010demer se spomnimo Lennona kot solista: cini\u010den obra\u010dun s sodobnostjo (God<\/em>), preteklostjo (Mother<\/em>), dru\u017ebeno anga\u017eiranost (Working Class Hero<\/em>) in ljubezensko tematiko (Love<\/em>), \u010deprav na tem albumu \u0161e ne v toliki meri kot pozneje neposredno usmerjeno k Yoko<\/em> Ono<\/em>. \u010ceprav je Lennonov dru\u017ebeni \u00bbprotest\u00ab, \u010detudi br\u017e\u010das po svoje iskren, v lu\u010di njegovega statusa rahlo hipokriti\u010den (nikoli se namre\u010d ni odpovedal luksuznemu na\u010dinu \u017eivljenja), je na albumu Plastic Ono Band (in na malih plo\u0161\u010dah, ki so izhajale v tistem obdobju, denimo Power To The People<\/em>) zelo intenzivno interpretiran. Intenzivnosti in neposrednosti albuma Plastic Ono Band Lennon v svoji solisti\u010dni karieri ni ve\u010d presegel, kar pri izdajah biv\u0161e \u010detverice ni bila izjema: nih\u010de od njih nima kvalitativno zares konsistentne diskografije. McCartneyju se je pri solisti\u010dnih izdajah poznalo, da mu manjka Lennonov pol, Lennonu pa McCartneyjev. Pri \u010demer \u0161e vedno velja, da noben od njiju ni bil bolj ali manj \u00bboster\u00ab od drugega; Lennon je bil sposoben pisanja prav tak\u0161nih sentimentalnih balad kot McCartney (Good Night<\/em> \u0161e pri Beatlih, Jealous Guy<\/em> itd.), McCartney pa rokenrolovske ostrine (album Band On The Run<\/em>), \u010deprav je bil glasbeno produktivnej\u0161i kot Lennon in je zato posledi\u010dno sproduciral ve\u010d slab\u0161ih in medlej\u0161ih plo\u0161\u010d. Plastic Ono Band je tudi nakazal smernice za naslednji album, Imagine<\/em> (1971), ki ostaja verjetno Lennonov najbolj znan solisti\u010dni dose\u017eek, predvsem po zaslugi naslovne pesmi, pa tudi po (tedaj medijsko razvpitih) bolj ali manj gorkih besednih lokostrelstvih v obliki pesmi How Do You Sleep<\/em>, ki naj bi bili namerjeni v McCartneyja (\u010deprav je pozneje to omilil z izjavo, da je mislil predvsem sebe), a to je \u0161e najmanj zanimiv aspekt albuma. Tudi ljubezenske pesmi Yoko Ono niso vrhunec albuma Imagine, z izjemo \u017ee omenjene Jealous Guy, ki je sicer z druga\u010dnim naslovom nastala \u017ee leta 1968 v \u00bbindijskem\u00ab obdobju. Najbolj zanimiv dele\u017e predstavlja \u00bbsamoizpra\u0161ujo\u010di se\u00ab aspekt, ki se je udejanil v obliki pesmi How in se je pozneje \u0161e raz\u0161iril na albuma Mind Games (1973) in Walls And Bridges (1974), ki sta nastala med t. i. \u00bbizgubljenim vikendom<\/a>\u00ab, znanem po za\u010dasnem razhodu z Yoko Ono, Lennon pa se je vmes dru\u017eil z za\u010dasno dru\u017eico May<\/em> Pang<\/em>, glasbenimi kolegi (Eltonom<\/em> Johnom<\/em>, Harryjem<\/em> Nilssonom<\/em>) ter pijan\u010deval. Eden najbolj\u0161ih dose\u017ekov iz tega \u00bbizgubljenega\u00ab obdobja je #9 Dream<\/em> iz leta 1973, naslednje leto pa je s pesmijo Whatever Gets You Thru The Night<\/em> (album Walls And Bridges<\/em>) celo dosegel prvo mesto pop lestvic, svoje edino solisti\u010dno (v \u010dasu \u017eivljenja). \u00bbIzgubljeni vikend\u00ab je z izjemo nekaterih klicanj k Yoko (Asumaisen<\/em>) postregel z njegovo najmanj \u00bbkonotirano\u00ab glasbo, tako ljubezensko kot socialno, a to obdobje ni trajalo dolgo. Kljub vsemu pa je obdobje glasbene dru\u017ebene anga\u017eiranosti ve\u010dinoma pustil za seboj leta 1972 z dvojnim albumom Sometime In New York City<\/em>, ki je \u2013 z izdatnim sodelovanjem Yoko Ono \u2013 neposredno (nekako tako kot takrat tudi McCartney v enem svojih redkih protestnih izletov v obliki pesmi Give Ireland Back To The Irish<\/em>), a ne preve\u010d posre\u010deno nagovarjala razne dru\u017ebene konflikte, od borbe za \u017eenske pravice do \u010disto \u00bbdylanovsko\u00ab protestnih tem (John<\/em> Sinclair<\/em>). Album se je zdel rahlo anahronisti\u010den in neprepri\u010dljiv, komercialno in kriti\u0161ko je pogorel; Lennon je svoj dru\u017ebeni \u010dut takrat najbolj u\u010dinkovito udejanjal v ozadju in stran od o\u010di javnosti. Privo\u0161\u010dil si je tudi izlet v preteklost \u2013 leta 1975 je po dveh letih to\u017eb in drugih tegob izdal album Rock<\/em> And<\/em> Roll<\/em>, na katerem je priredil nekaj pesmi, zaradi katerih se je sploh za\u010del ukvarjati z glasbo. Album je imel te\u017eko rojstvo, pestile so ga tako psihi\u010dne te\u017eave producenta Phila<\/em> Spectorja<\/em> kot spor z zalo\u017enikom Chucka<\/em> Berryja<\/em>, ki je bil eden glavnih povodov za nastanek albuma. Zgodba je dolga in zapletena, ve\u010d o njej je na voljo na spletnem naslovu http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Rock_%27n%27_Roll_(John_Lennon_album)<\/a>, in \u010deprav je s kon\u010dne plo\u0161\u010de Lennon umaknil kar nekaj spectorjevskih produkcij, nosi Rock And Roll nezgre\u0161ljiv pe\u010dat \u00bbzidu zvoka\u00ab; Lennonov glas je ve\u010dkrat popolnoma irelevanten. Manj\u0161a uspe\u0161nica s plo\u0161\u010de je bila priredba stare uspe\u0161nice Bena E. Kinga Stand By Me<\/em>, Lennon pa se je iz studia naslednji\u010d oglasil \u0161ele konec leta 1980, ko je iz\u0161la zgoraj \u017ee omenjena plo\u0161\u010da Double Fantasy<\/em>. Bila je pravzaprav skupna plo\u0161\u010da Lennona in Yoko Ono; medtem ko je Yoko v sedemdesetih svoje izdelke izdajala ve\u010dinoma lo\u010deno, sta se leta 1980 odlo\u010dila za skupno plo\u0161\u010do s pravi\u010dno razdelitvijo pesmi. Just Like Starting Over<\/em>, Woman<\/em>, Watching The Wheels<\/em> in I’m Losing You<\/em> so \u0161tiri najbolj\u0161e Lennonove pesmi z albuma, ki pa bi pri\u0161le bolj do izraza, \u010de bi jih izdal lo\u010deno kot EP ali minialbum. Ob izidu je plo\u0161\u010da Double Fantasy do\u017eivela bolj medel sprejem, med uspe\u0161nice jo je \u00bbpovzdignila\u00ab \u0161ele Lennonova smrt decembra 1980.<\/p>\n

\u010ce v zaklju\u010dku opredelimo Lennonove solisti\u010dne vrhunce, ugotovimo, da je \u0161tiri najbolj\u0161e albume objavil v letih 1970\/71 in 1973\/74 (os Plastic Ono Band-Imagine-Mind Games-Walls And Bridges). Kot celota je najkonsistentnej\u0161i prvi, Plastic Ono Band. Nekatere zanimive skladbe, ki bi lahko popestrile (ali izbolj\u0161ale) druge njegove albume (denimo Goodnight Vienna<\/em> ali I’m The Greatest<\/em>) je Lennon dal Ringu Starru. Omenjeni pesmi sicer nista avtorska vrhunca, vendar bi \u0161e po\u017eivila denimo filozofsko igrivost Walls And Bridges in (\u010de bi ju zamrznil in ju pozneje odmrznil) pridodala nekaj posko\u010dne sve\u017eine himni\u010dnemu realizmu Double Fantasy.<\/p>\n

\u00bbDodani\u00ab plo\u0161\u010di, torej EP s singli in akusti\u010dnimi demi sta dobrodo\u0161li za zbiralce in kompletiste, kot tudi tiste, ki jih zanimajo songwriterski pristopi. Lennonova najve\u010dja mo\u010d pa ostaja v samoraziskovalni, kontemplativni tematiki in na\u010dinu, kako obra\u010dunava s sabo in svojo preteklostjo. S tega stali\u0161\u010da je prednja\u010dil \u017ee pri Beatlih in tudi pozneje.<\/p>\n

www.johnlennon.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po obletnici…<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":1956,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,15],"tags":[],"class_list":["post-1955","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1955","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1955"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1955\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1960,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1955\/revisions\/1960"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1956"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1955"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1955"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1955"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}