{"id":19565,"date":"2019-04-11T19:45:07","date_gmt":"2019-04-11T17:45:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=19565"},"modified":"2019-04-11T19:45:09","modified_gmt":"2019-04-11T17:45:09","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-13","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=19565","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Slovenska filharmonija, Ljubljana, 31. marec<\/strong> 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Arhiv RTV Slovenija<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> na veselje\nzvestega ob\u010dinstva nadaljuje s prirejanjem takoimenovanih Mozartin, nedeljskega\ndopoldansko-matinejskega koncertnega cikla s klasicisti\u010dnim programskim\nte\u017ei\u0161\u010dem ter \u2013 nomen est omen \u2013 tudi pogosto prisotnostjo Mozartove glasbe.\nMozartine letos trajajo od januarja do maja s po enim koncertom vsak mesec;\ntokratnemu tretjemu bosta torej sledila \u0161e dva. Orkestru je tokrat dirigirala Catherine Larsen-Maguire<\/em>, v Nem\u010diji\ndelujo\u010da britanska dirigentka, ki se je taktirki resneje za\u010dela posve\u010dati po\n10-letni karieri solo fagotistke v Berlinski komi\u010dni operi.<\/p>\n\n\n\n

Orkester je v uvodni skladbi, Haydnovi<\/em> uverturi k operi Samotni otok<\/em>, Hob. 28\/9 zazvenel s\n\u010distim zvokom in pohvalno skupno igro, vendar v allegru nedvomno preglasno \u2013 in\nto ob dejstvu, da so bili poleg (zmanj\u0161ane) zasedbe godal na odru samo \u0161e dva\nrogova, dve oboi ter po ena flavta in fagot. Odsek v \u00be-taktu je bil odigran\nlepo in predano, dirigentka pa je orkester vodila odlo\u010dno in zanesljivo, a se\nje skladba potem takoj spet nadaljevala preglasno in tak\u0161na ostala vse do\nkonca. Kljub temu je bilo zanimivo sli\u0161ati \u017eivo izvedbo vsaj pri nas gotovo\nredko izvajane Haydnove skladbe.<\/p>\n\n\n\n

Muzikolo\u0161ko in historiografsko\ndomnevo, da Mozart<\/em> pre\u010dne flavte ni\nnajbolj maral, \u010deprav je \u2013 paradoksalno \u2013 prav zanjo ustvaril nekaj \u010dudovitih\nkoncertantnih del, potrjuje tudi anekdota o nastanku Koncerta za flavto in orkester v D-duru<\/em>, K. 314 (285d). Ta je\nnamre\u010d “zgolj” predelani Koncert za oboo v C-duru, K. 314 (271k), ki\nga je skladatelj zaradi \u010dasovne stiske pri naro\u010dilu skladbe za solo flavto,\nleto po nastanku enostavno priredil in prilagodil. Zaradi tega naro\u010dnik,\nnizozemski ljubiteljski flavtist Willem van Britten de Jong, Mozartu za to\nskladbo ni pla\u010dal, koncert pa ostaja svojevrstna kurioziteta in je dele\u017een manj\nizvedb, kot sloviti koncert v G-duru, K. 313 in nemara tudi kot koncert za\nflavto in harfo, K. 299 \u2013 medtem ko pa je postal in ostal temeljni kamen\nrepertoarja za solo oboo.<\/p>\n\n\n\n

Kot solistka se je tokrat\nrazveseljivo predstavila flavtistka Irena\nRovtar<\/em>, sicer solo flavtistka orkestra. Ob tej prilo\u017enosti ponavljam mnenje\niz prej\u0161nje\nkritike<\/a>, v kateri sem ob prilo\u017enosti solisti\u010dnega\nnastopa violinistke Lane Trotov\u0161ek izpostavil tudi dejstvo, kako dobrodo\u0161li so\nna doma\u010dih koncertnih odrih na\u0161i, doma\u010di solisti, sploh glede na dejstvo, koliko\nodli\u010dnih klasi\u010dnih glasbenikov imamo Slovenci. Vstop solistke v prvem stavku\n(Allegro aperto) je bil \u010dvrst in pravilno samozavesten. Radijski simfoniki\nMozarta na\u010deloma igrajo solidno, a pri klju\u010dnih muzikalnih kvalitetah, ki sta\npri tem konkretnem skladatelju \u0161e posebej klju\u010dni \u2013 preciznosti in\nenergi\u010dnosti, pogosteje kot ne ostaja \u0161e precej prostora za izbolj\u0161ave. Zgodi\nse namre\u010d scenarij, ki smo ga sli\u0161ali tudi tokrat \u2013 nekoliko preve\u010d mlahava in\nzaspana predstava. Orkester bi bil tudi tu lahko ti\u0161ji in bolj prizanesljiv do\nsolistke iz lastnih vrst. Larsen-Maguirova ga dinami\u010dno ni zadr\u017eevala, urejala\nni niti bolj o\u010ditnih nesoglasij (pogosto preglasna rogova). Rovtarjeva je bila\nnavdu\u0161ujo\u010de okretna in gibka, obenem pa zelo galantna, kot od flavtistov\npravzaprav tudi pri\u010dakujemo. Odlikujeta jo stabilna intonacija in lep, poln ton\nv celotnem flavtnem diapazonu, interpretativno pa je posebej zasijala v prvih\ndveh stavkih, \u010deprav je bil zadnji naposled tisti, v katerem sta dirigentka in\norkester do solistke pokazala \u0161e najve\u010d fleksibilnosti.<\/p>\n\n\n\n

Poslu\u0161ali smo \u0161e (prav tako\nMozartovo) Simfonijo \u0161t. 39 v Es-duru<\/em>,\nK. 543, ki jo na plo\u0161\u010dah pogosto najdemo s precej bolj znanima in posledi\u010dno\npriljubljenima sestrama, 40. in 41. (‘Jupiter’) simfonijo. Za prvi stavek,\nAdagio \u2013 allegro na\u010deloma velja vse, kar sem zapisal \u017ee pri Haydnu, torej\nodlo\u010den uvod in preglasno igranje, se je pa orkester v allegru vendarle bolj\n“zbudil”. V skupni zvo\u010dni sliki sta s plemenitostjo izrazito\nizstopala baro\u010dna Schnellarjeva timpana, izdelana v avtenti\u010dnem dunajskem slogu\nin opremljena z naravnima \u017eivalskima opnama, kar daje \u017ee tako plemenitima\ninstrumentoma \u0161e dodatno nesluteno toplino in \u017eametno mehkobo tona (instrumenta\nje orkestru oziroma timpanistu Andra\u017eu Poljancu sicer posodil Orkester\nSlovenske filharmonije). Pri skupni igri so bile pohvalno uspe\u0161ne prve in druge\nvioline, manj pa pihala \u2013 kot smo \u017ee vajeni, predvsem pri vstopih.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina po\u010dasnega drugega stavka\nje bila zaradi ni\u017eje dinamike ve\u010dji poslu\u0161alski u\u017eitek, ‘con moto’ pa ni bil\nprisoten ves \u010das. Dirigentka Larsen-Maguirova sicer ve, kaj od\n“svojega” Mozarta pri\u010dakuje, a ne nameni dovolj \u010dasa in pozornosti\n(no, vsaj tokrat ju ni) za urejanje osnovnih orkestrskih odnosov in\n(ne)ravnote\u017eij. L\u00e4ndler tretjega stavka je bil teko\u010d, sli\u0161ali smo tudi lep solo\nklarineta (Jurij Hladnik). Na koncu koncev je bila tudi tokratna Mozartina\nuspe\u0161na, predvsem pa je potrdila pozitivno dejstvo, da prireditev v okviru\ncelotnega cikla ostaja dobrodo\u0161el in nenazadnje odli\u010dno obiskan nedeljski dopoldanski\nkoncert.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v ciklu Mozartine 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":19566,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-19565","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19565","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=19565"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19565\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19569,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19565\/revisions\/19569"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/19566"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=19565"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=19565"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=19565"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}