{"id":19607,"date":"2019-04-30T10:47:44","date_gmt":"2019-04-30T08:47:44","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=19607"},"modified":"2019-04-30T10:47:46","modified_gmt":"2019-04-30T08:47:46","slug":"thee-melomen-disappear-martins-garage-records-2018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=19607","title":{"rendered":"Thee Melomen \u2013 Disappear (Martin’s Garage Records, 2018)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na ve\u010der upora proti okupatorju me je pot odpeljala na zaklju\u010dni ve\u010der Ortofesta<\/a>, kjer sta nastopili zagreb\u0161ki gara\u017eni skupini Mojo Men From Mars<\/a> in Thee Melomen<\/a>. Slednji so v za\u010detku leta iz Martinove gara\u017ee<\/a> dobili veliko vinilno plo\u0161\u010do Disappear, ki se je pred koncertom nisem utegnil dotakniti, plo\u0161\u010da Chinatown<\/a> iz 2016 in sama reputacija \u010dlanov Thee Melomen v zagreb\u0161kem gara\u017enorockovskem podtalju sta bila vseeno dovolj\u0161na argumenta za obisk koncerta. Obljubljala se je dobra ga(ra)\u017ea. \u017de dopoldan po koncertu sem si plo\u0161\u010do nemudoma spustil v u\u0161esa, saj me je trio, okrepljen s solo kitaristom, kupil s svojim liri\u010dnim gara\u017enim punkom. V glavi mi je tlesknila iskra kri\u017eanca Buzzcocks, The Cynics in rockovske faze Rokya Ericksona, sama plo\u0161\u010da pa je seveda raz\u0161irila diapazon pristno zama\u0161\u010dene gara\u017ee. Thee Melomen so zvesti zanamci New York Dolls, Sonics, Ramones, Johnnya Thundersa, Devil Dogs, Mono Men in nenazadnje The Spoons.<\/p>\n\n\n\n

Pripadnost\nprofilirani podtalni gara\u017enorockovski tradiciji bend izkazuje \u017ee s samim ovitkom,\nki ga je v okvirih estetike gara\u017enih plo\u0161\u010d oblikoval Darko Kujund\u017ei\u0107. Z vinila\npa je bruhnil pristen liri\u010dni gara\u017eni punk na prvo potenco. Prav tako kot je ovitek\nli\u010den je li\u010dno zmiksana tudi plo\u0161\u010da v dovr\u0161en album gara\u017enega rocka. Pevec in\nritem kitarist Vedran Cesarec, basist Mislav Kurspahi\u0107 in bobnar Vedran Majstorovi\u0107\nso okrepljeni s solo kitaristom Ivico Babi\u0107em v zagreb\u0161kem studiu Pod.room\nposneli mastno kost pod taktirko Dra\u017eena Gavrilovi\u0107a. <\/p>\n\n\n\n

Skozi dvanajst vrlih in afirmativnih komadov se razlije vsa radost in naklonjenost do gara\u017ee, od 1960 let, kompilacij Pebbles in Back From The Grave, do protopunka in punka ter vsega, kar je vezano na vrlo zgodbo rokenrola, ki se vse do danes goji pod oznako gara\u017eni rock. Plo\u0161\u010do Disappear odlikuje obru\u0161en, a \u0161e vedno dovolj surov gara\u017eni zvok, ki mamljivo nagovarja in tudi po\u0161teno zagrabi. Anga\u017ema celega benda je izrazito ugla\u0161en, dr\u017eijo se preverjenih formul, ki jih s svojim znojem in krikom mastijo ter delajo pristne, prav ni\u010d ponarejene; kaj \u0161ele, da bi sku\u0161ali kogarkoli imitirati. Thee Melomen imajo svoj obraz in se \u0161e zdale\u010d ne lotevajo odkrivanja tople vode. Za kaj tak\u0161nega imajo preve\u010d izku\u0161enj. Igrajo direktno in iz golega u\u017eitka, kar je tudi nosilni steber tega u\u017eiva\u0161kega gara\u017enega rocka, ki je v primerjavi z mini-albumom Chinatown pridobil na \u0161irini. Sama izpiljenost komadov, tako produkcijsko kot aran\u017emajsko, dela kratke komade zimzelene in jedrnate ter vra\u010da znucanemu rokenrolu sve\u017eino in vedrino. Velika nevarnost je, da ob Disappear izgubite trda tla pod nogami in da vas odnese v brez\u010dasno gara\u017eo.<\/p>\n\n\n\n