{"id":1975,"date":"2010-12-24T14:02:17","date_gmt":"2010-12-24T13:02:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=1975"},"modified":"2013-02-12T11:10:51","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:51","slug":"plosca-neil-young-le-noise-reprise-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=1975","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA:  Neil Young: Le Noise (Reprise, 2010)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/12\/neilYoungNoise.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-1976\" title=\"neilYoungNoise\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/12\/neilYoungNoise.jpg\" alt=\"\" width=\"320\" height=\"290\" \/><\/a><\/p>\n<p><em>Neila<\/em> <em>Younga<\/em> imam najraje, ko v dru\u0161tvu <em>Norih<\/em> <em>konjev<\/em> dobro privije svojo staro \u010drno kitaro \u2013 tisto elektri\u010dno seveda. V njegovem igranju je strast, ki jo je od <em>Hendrixa<\/em> naprej uspelo skozi ta instrument izraziti le redkim.<\/p>\n<p>Vendar pa kvaliteta njegovega ustvarjanja zelo niha. Njegova zadnja plo\u0161\u010da, ki jo \u0161tejem med mojstrovine, je iz\u0161la na za\u010detku devetdesetih in se imenuje <em>Ragged<\/em> <em>Glory<\/em>. Po njej smo dobili \u0161e nekaj albumov, ki so se pribli\u017eali tistemu, kar od njega pri\u010dakujemo, izreden dokumentarni film <em>Jima Jarmusha Year Of The Horse<\/em>, ki je ujel vrhunski nastop s Crazy Horse, nato pa je ustvarjanje postajalo vse bolj bledo. Vsaj mene ni ve\u010d popolnoma prepri\u010dal z nobenim izdelkom. Tudi fanovski glas je za\u010del \u0161epetati, da bo Young v prihodnosti zagotovo \u0161e napisal vsaj 10 kvalitetnih skladb, vendar bomo morali kupiti tudi 10 albumov, da jih bomo zbrali.<\/p>\n<p>In sedaj smo dobili <em>Le<\/em> <em>Noise<\/em>. Plo\u0161\u010do, ki je najve\u010d medijske pozornosti pobrala zaradi na\u010dina nastanka. Young se je zdru\u017eil v \u0161panovijo z enim najbolj razvpitih svetovnih producentov <em>Danielom<\/em> <em>Lanoisom<\/em> (obstaja neka neverjetna podobnost med njegovim priimkom in naslovom plo\u0161\u010de). Verjetno ga ni potrebno posebej predstavljati, \u010dlovek namre\u010d stoji za najve\u010djimi uspehi U2, zvo\u010dno pa je med drugim oblikoval tudi morda najbolj\u0161o <em>Dylanovo<\/em> plo\u0161\u010do <em>Time Out Of Mind<\/em>. Njegov podpis je nezgre\u0161ljiv; nih\u010de drug ne zna tako ujeti ambienta in mu vdihniti tak\u0161ne misti\u010dnosti kot on. Dylan je svojo izku\u0161njo z njim popisal v enem izmed poglavij svoje avtobiografije <em>Chronicles<\/em>. Kot je povedal, je uspelo Lanoisu iz njega iztisniti najbolj\u0161e v trenutku, ko je bil on sam prepri\u010dan, da nima ve\u010d kaj povedati in se je po\u010dutil ustvarjalno mrtvega.<\/p>\n<p>Ve\u010dino Youngovih plo\u0161\u010d do leta 1995 je produciral <em>David<\/em> <em>Briggs<\/em>. Njegov pristop je bil vedno bolj ali manj enak \u2013 postavil je mikrofone in pustil bendu, da odigra najbolje kot zna. Nasnemavanja so bila nepotrebna, plo\u0161\u010de pa razen nekaj reverba povsem brez naknadnih studijskih manipulacij. Nikakr\u0161nega \u010daranja v procesu me\u0161anja zvoka. Pristop se je obnesel, vendar ne z drugimi izvajalci. <em>Nick<\/em> <em>Cave<\/em> o Briggsu namre\u010d nima povedati veliko lepega.<\/p>\n<p>In Le Noise? To je v principu glasna plo\u0161\u010da, kar ni ravno producentov za\u0161\u010ditni znak. Zvok kitare, ki udari iz zvo\u010dnikov, je bombasti\u010den. Na pamet prej padejo kak\u0161ni <em>Stooges<\/em> kot pa Lanois. <em>Walk<\/em> <em>With<\/em> <em>Me<\/em>, poje Young. In gremo. Z njim in njegovo kitaro, privito do maksimuma skozi nedefinirano \u0161tevilo razli\u010dnih oja\u010devalcev. Brez vsake druge spremljave. Pesem je nezgre\u0161ljivi Young, vendar na na\u010din, kot ga nismo vajeni. Kot sem \u017ee dejal; vsi zvoki na plo\u0161\u010di (razen glasu) naj bi pri\u0161li iz ene kitare brez nasnemavanj. Ta kitara je spu\u0161\u010dena simultano skozi nekaj oja\u010devalcev z razli\u010dnimi nastavitvami zvoka. Kaj je Lanois po\u010del naknadno, je seveda zanimivo ugibanje, vendar je te\u017eko re\u010di. Tehnologija omogo\u010da marsikaj, vendar je najlep\u0161a zgodba za medije, da je bilo vse posneto po \u201cnaravni\u201d poti.<\/p>\n<p>Plo\u0161\u010da se nadaljuje v podobnem tonu do \u010detrte skladbe. <em>Love<\/em> <em>and<\/em> <em>War<\/em> je odpeta le z akusti\u010dno kitaro in predstavlja intermezzo, saj \u017ee v peti pesmi spet \u201cru\u017ei\u201d elektrika. \u0160esta <em>Hitchhiker<\/em> je morda najbolj\u0161a na albumu; v njej Young med drugim razlo\u017ei svojo zgodovino zadevanja z razli\u010dnimi substancami. Predzadnja <em>Peaceful<\/em> <em>Valley<\/em> <em>Boulevard<\/em> je \u0161e en dalj\u0161i akusti\u010dni komad, nato pa se plo\u0161\u010da zaklju\u010di z veli\u010dastno <em>Rumblin\u2019<\/em>.<\/p>\n<p>Pesmi so pravzaprav vrhunec tega albuma. Pri prvem poslu\u0161anju nas morda zvok preve\u010d zavede in tega ne opazimo. Le Noise je hraber korak v pristopu in zvo\u010dno ena najbolj zanimivih plo\u0161\u010d leto\u0161njega leta. Vendar to ni le eksperiment, temve\u010d predvsem obleka za osem najmo\u010dnej\u0161ih pesmi, ki jih je Youngu uspelo uglasbiti v zadnjih desetih letih. Poslu\u0161ajte plo\u0161\u010do ve\u010d kot dvakrat in opazujte, kako boste v vsakem novem poslu\u0161anju odkrili nekaj novega, hkrati pa bodo skladbe \u201csedle\u201d, kar je karakteristika najbolj\u0161ih plo\u0161\u010d.<\/p>\n<p>\u0160e nekaj; Lanois je snemanje vseh skladb zabele\u017eil tudi na video trak, tako da je isto\u010dasno ob izidu plo\u0161\u010de na voljo tudi film\u010dek. Najdete ga tukaj: <a href=\"http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=wU5B53b9ntQ&amp;ob=av2e\">http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=wU5B53b9ntQ&amp;ob=av2e<\/a><\/p>\n<p>Baje so vse izvedbe tiste, ki so kon\u010dale na albumu. Posnete so bile ob polni luni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po 15 letih nov prese\u017eek Neila Younga&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":1977,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-1975","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1975","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1975"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1975\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6095,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1975\/revisions\/6095"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1977"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1975"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1975"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}