{"id":19964,"date":"2019-07-30T09:29:18","date_gmt":"2019-07-30T07:29:18","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=19964"},"modified":"2019-07-30T09:29:20","modified_gmt":"2019-07-30T07:29:20","slug":"mahlerjeva-2-simfonija-v-mahlerjevem-mestu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=19964","title":{"rendered":"Mahlerjeva 2. simfonija v Mahlerjevem mestu"},"content":{"rendered":"\n

Festival Ljubljana, <\/strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 15. julij 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Upam si trditi, da je bil kljub ostalim gostujo\u010dim zvene\u010dim imenom (na\nprimer Pl\u00e1cido Domingo, Marcus Miller in Valerij Gergijev) leto\u0161njega 67.\nFestivala Ljubljana (FL) koncert Mahlerjeve<\/em>\nmojstrske Druge simfonije v c-molu<\/em>,\nki nosi podnaslov Simfonija vstajenja<\/em>,\nza marsikoga en najte\u017eje pri\u010dakovanih festivalskih dogodkov. Jedro izvajalskega\nkorpusa je, tako kot ob zadnji\nizvedbi pri\u010dujo\u010de simfonije pri nas<\/a> konec marca 2016, ki jo je vodil Uro\u0161 Lajovic,\nsestavljal Orkester Slovenske filharmonije (SF), ki pa je letos uradno postal\nreziden\u010dni orkester Festivala Ljubljana 2019 (dopis letnice o\u010ditno pomeni, da\nbo naslednje leto ta vloga morda pripadla kateremu drugemu orkestru?), tako kot\nimajo razni uveljavljeni festivali klasi\u010dne glasbe v tujini svoje reziden\u010dne\norkestre \u017ee desetletja.<\/p>\n\n\n\n

Veliki me\u0161ani pevski zbor je bil sestavljen iz Zbora Slovenske filharmonije<\/em> in Komornega\nzbora Megaron<\/em>, ki sta ju za koncert pripravila zborovodkinja Jerica Bukovec<\/em> in zborovodja Damijan Mo\u010dnik<\/em> in \u010deprav smo upali na\nvsaj eno ali celo obe doma\u010di solistki, sta v solisti\u010dnih vlogah nastopili\nromunska sopranistka Valentina Farcas<\/em>\nin nem\u0161ka mezzosopranistka Bettina Ranch<\/em>.\nVse skupaj je vodil nem\u0161ki dirigent Hansj\u00f6rg\nAlbrecht<\/em>, “redni gost najve\u010djih evropskih glasbenih sredi\u0161\u010d”,\nsicer pa tudi virtuozni \u010dembalist in organist.<\/p>\n\n\n\n

Ko so pri FL koncert naslovili Mahlerjeva\n2. simfonija, v Mahlerjevem mestu<\/em> (ne vem, od kod FL ideja za vejico?), so\ndogodku pridali tudi simboli\u010dno vrednost, kar so utemeljili z naslednjim\nzapisom: “Ponosni smo lahko, da je skladatelj Gustav Mahler dirigentsko\npot za\u010del prav v Ljubljani, kjer je navdu\u0161il doma\u010de ob\u010dinstvo in kritike ter\nsklenil nekatera tesna prijateljstva. Z na\u0161im mestom ga povezuje razse\u017enost\nnadarjenosti, saj je tu pri rosnih enaindvajsetih v manj kot letu dirigiral\n\u0161tirideset opernih predstav, dvain\u0161tirideset operet, en operni ve\u010der, tri\nizvedbe scenske glasbe k dramskim delom ter imel dva koncerta kot pianist \u2013\nosupljiv dose\u017eek, ki ostaja neponovljiv.” (Ve\u010dina Mahlerjevih biografij\nsicer Mahlerjevo polletno prisotnost v “mestecu Laibach” \u017eal odpravi\nz dvema ali tremi stavki.)<\/p>\n\n\n\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma je bila (spet) preve\u010d prazna, o\nkak\u0161ni razprodanosti, ki bi se glede na izvajano delo po \u010dude\u017eu morda celo\nlahko zgodila, tokrat ni bilo ne duha ne sluha. Relativno “prazen” pa\nje bil tudi oder, saj je ob pogledu nanj, ko so ga zasedli vsi na\u0161teti\nizvajalci, takoj postalo jasno, da bomo sli\u0161ali reducirano verzijo (pripravil\njo je avstrijski skladatelj Erwin Stein, ki je Mahlerja poznal celo osebno);\nvsekakor je bilo premalo godal in trobil, pa tudi igranje, ki naj bi prihajalo\nizza odra, je bilo okrnjeno ali celo odsotno v smislu nadome\u0161\u010denosti z igranjem\nkar na odru. Prvo razo\u010daranje ve\u010dera se je torej zgodilo \u017ee, preden je bila\nsploh odigrana ena sama nota, saj manj\u0161a zasedba avtomatsko in neizbe\u017eno pomeni\nmanj\u0161o polnost zvoka, kar je \u0161e posebej pri skladbah zna\u010daja pri\u010dujo\u010de\nsimfonije odlo\u010dilnega in klju\u010dnega pomena. Zboristi so svoja mesta na odru\nzasedli \u017ee na samem za\u010detku koncerta, kar je sicer ena od mo\u017enosti, pogosto pa\nzbor na oder pride po odigranem prvem stavku, s \u010dimer si prihrani pribli\u017eno\n20-minutno sedenje na odru, po drugi strani pa je s poznej\u0161im prihodom zbora\nveliko la\u017eje uresni\u010diti vsaj 5-minutni odmor, ki ga je v partituri v namen\nponotranjenja ravnokar sli\u0161anega stavka predpisal Mahler in je navodilo, ki se\nga dandanes le redko upo\u0161teva.<\/p>\n\n\n\n

Prvi stavek se je za\u010del v prav\u0161njem tempu, ki me je takoj spomnil na\nAbbadove interpretacije, se je pa \u017ee kmalu pojavilo nekaj te\u017eav s posameznimi\nvstopi in skupno igro. Albrecht je bil ritmi\u010dno sicer dovolj natan\u010den, vendar\nsi je predvsem z vidika agogike dovoljeval ob\u010dasno dvomljive stopnje svobode\ninterpretacije skladateljevih iz\u010drpnih napotkov, ki jih v partituri ne manjka.\nKonec prvega stavka so pokvarili slabi vstopi trobil, kljub vsemu pa je bil ta\nstavek \u0161e izveden dovolj solidno.<\/p>\n\n\n\n

Le pri redkokateri izvedbi je v drugem stavku te simfonije upo\u0161tevano\nnavodilo Nie eilen<\/em> (“nikoli\nhiteti”) in tudi tokrat ni bilo, vsaj ne v celoti, saj tridobni takt\nval\u010dka oziroma pri Mahlerju l\u00e4ndlerja vedno hitro potegne naprej tako\ndirigenta, kot glasbenike; v tem primeru seveda hipoma postane jasno, ali\ndirigent eno svojih osnovnih nalog opravi ali ne. Vendarle smo sli\u0161ali vzoren gem\u00e4chlich<\/em> (“umirjeno”). Pizzicatirani\ndel stavka \u2013 sploh uvod vanj \u2013 bi se dalo izbolj\u0161ati, konec pa je bil vzoren.\nSledilo je (pre)dolgo \u010dakanje na vokalni solistki, aplavz ob njunem prihodu pa\nje zmotil do\u017eivljajsko-miselni tok in koncentracijo. Ruta (udarjalka iz snopa\n\u0161ib), s katero je po obodu velikega bobna igral Matev\u017e Bajde in v svojih taktih\nizjemno u\u010dinkovito dvigne stopnjo kolorita, je bila tokrat \u017eal pretiha \u2013 morda\nje v Steinovi redukciji, katere partiture ne poznam, predpisana ni\u017eja dinamika\nod izvirne? Smo pa imeli ves ve\u010der prijeten privilegij opazovati in poslu\u0161ati\nobe vselej izvrstni timpanistki SF, \u0160pelo Cvikl in Barbaro Kresnik, tokrat\nseveda vsako za svojim kompletom timpanov, kar je v poklicnih orkestrih prava\nredkost. Uvod globoko intimne Pralu\u010di<\/em>\n(Urlicht<\/em>; v koncertnem listu enkrat\ntudi zatipkana ‘Ulricht’) \u010detrtega stavka so najprej zaznamovale neoptimalne\ntrobilne linije, Rancheva pa je svoj part izvedla odli\u010dno \u2013 predano in\ninterpretacijsko dovr\u0161eno ter z vrhunskim ob\u010dutkom za dinami\u010dno integracijo ne\nsamo v zvo\u010dno sliko orkestra, ampak tudi same Gallusove dvorane.<\/p>\n\n\n\n

Monumentalni sklepni kantatni stavek, k s svojo ve\u010d kot polurno\ndol\u017eino presega marsikatero celotno klasicisti\u010dno simfonijo, se je za\u010del \u017ego\u010de,\nkot je seveda tudi prav. Bilanca je kar nekaj \u010dasa ostala pozitivna z izjemo\nvstopa pri vmesnem trobilnem koralu pozavn in tube ter vnebovpijo\u010de fov\u0161\ndolgega tona solo trobente. Prvi, \u0161e “sede\u010d” vstop zbora je bil\npre\u010dudovit, prav tako petje Farcasove, a je kaj kmalu sledilo pregrobo igranje\norkestra in \u0161e nekaj dodatnih intonan\u010dnih nesre\u010d, poleg tega je Albrecht vse\nskupaj preve\u010d razvlekel. V uvodu samega finala, ki, kot je v koncertnem listu\nzapisala \u0160pela Lah, resni\u010dno “pripravi enega najbolj veli\u010dastnih in\nsilovitih vrhuncev v glasbi”, bi lahko sli\u0161ali ve\u010d obeh solistk, sklepni\nvstopi orgel, na katere je igral organist Gregor Klan\u010di\u010d, pa so bili sicer\nimpresivni, a v svoji (ne)integraciji v zvo\u010dno sliko preve\u010d nasilni in\nposledi\u010dno mote\u010di; tu je \u0161lo brez dvoma tudi za \u017ee od nekdaj prisotno nerodno,\nda ne re\u010dem neprimerno ume\u0161\u010denost ogromnega instrumenta v samo dvorano. No,\nsli\u0161ali pa smo v \u010dasu celotne simfonije tudi nekaj res lepih solov \u010dlanov\norkestra, odli\u010den kot vedno je bil predvsem flavtist Matej Grahek, pa tudi\noboist Matej \u0160arc<\/p>\n\n\n\n

Vrhunec Mahlerjeve Druge simfonije je \u2013 tudi v primeru izvedbe\nredukcije \u2013 tako izjemen in ganljiv, da je neizbe\u017eno impresiven \u017ee sam po sebi,\nvendar mu je tokrat prav tako kot pred tremi leti napetosti zmanjkalo ravno v\nnajbolj klju\u010dnih trenutkih, zato s(m)o se predani “mahlerijanci” po\nkoncu upravi\u010deno po\u010dutili ogoljufane in neizpolnjene, poleg tega je iz besedila\nv koncertnem listu izpadel ravno en najbolj ganljivih verzov: Sterben werd\u2019\nich, um zu leben!<\/em> (\u201cUmrl bom, da bom \u017eivel!\u201d) Izvedbo je SF v dneh po\nljubljanskem koncertu ponovila na festivalu Mahlerjeve glasbe v italijanskem\nDobiacu (Toblachu) in v Bressanonu (Brixnu); poro\u010dil o teh dveh koncertih sicer\nnimamo, dejstvo pa je, da bi ljubljanskemu lahko prilepili oznako srednje\n\u017ealosti, saj Albrecht z orkestrom ob\u010dinstvu ni bil sposoben podati ni\u010d ve\u010d od\n(pod)povpre\u010dnega Mahlerja, s \u010dimer se ni niti za ped povzpel nad nivo Villauma,\nWilsonove in Lajovica, izvedba pa ni segla niti do kolen epohalnim, kot je na\nprimer Abbadova nesmrtna verzija iz avgusta 2003<\/a> na Luzernskem festivalu z istoimenskim\norkestrom, ki je bila resni\u010dno globoka, za vse \u017eivljenje nepozabna in\nspreminjajo\u010da izku\u0161nja za vse prisotne \u2013 tako glasbenike, kot tudi poslu\u0161alce.\nNenazadnje je bilo najbolj zgovorno prav to, da je tokratna izvedba po\u017eela\nzgolj povpre\u010dne ovacije, nikakor pa stoje\u010dih, ki jih veli\u010dastni konec simfonije\nsicer izzove \u017ee kar po pravilu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na Festivalu Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":19965,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-19964","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19964","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=19964"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19964\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19968,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/19964\/revisions\/19968"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/19965"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=19964"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=19964"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=19964"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}