{"id":20100,"date":"2019-10-02T09:34:43","date_gmt":"2019-10-02T07:34:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20100"},"modified":"2019-10-02T09:34:45","modified_gmt":"2019-10-02T07:34:45","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-26","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20100","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"has-normal-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 19. september 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"960\" height=\"540\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Antoni-Wit.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-20101\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Antoni-Wit.jpg 960w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Antoni-Wit-600x338.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Antoni-Wit-768x432.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Antoni-Wit-195x110.jpg 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dva tedna po leto\u0161njem <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=20094\">Koncertu ob odprtju sezone s\nCharlesom Dutoitom<\/a> in natanko eno leto po <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=18514\">koncertu Orkestra Philharmonia\nLondon v Zlatem abonmaju<\/a> je Orkester Slovenske\nfilharmonije (OSF) nastopil na prvem rednem abonmajskem koncertu v Modrem\nabonmaju. Orkester, ki tudi v leto\u0161nji sezoni ostaja brez \u0161efa dirigenta,\nvodita pa ga umetni\u0161ki vodja Klemen Hvala in direktorica SF Marjetica Mahne, ki\njo je julija letos \u017ee nameraval odstaviti sam minister Zoran Pozni\u010d, a\n(zaenkrat) ostaja na polo\u017eaju, precej visoko, skoraj 80-% podporo pa so ji\nizrekli tudi zaposleni v SF (tako orkestra\u0161i, kot tudi zboristi).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Namesto \u0161efa dirigenta ima OSF v\nnovi koncertni sezoni vsaj &#8220;glavnega gostujo\u010dega dirigenta&#8221; (kot ga\nje v uvodnem nagovoru abonmajske knji\u017eice SF 2019\/20 poimenoval Hvala) Philippa\nvon Steinaeckerja, sicer \u017ee starega znanca orkestra, ki pa prvega abonmajskega\nkoncerta ni vodil. Ta vloga je letos pripadla \u0161e enemu zvene\u010demu dirigentskemu\nimenu \u2013 poljskemu dirigentu <em>Antoniju Witu<\/em>,\nki ga sam poznam predvsem po nekaterih odli\u010dnih posnetkih, denimo <a href=\"https:\/\/www.naxos.com\/catalogue\/item.asp?item_code=8.557811\">Straussove\nAlpske simfonije za zalo\u017ebo Naxos<\/a> z nem\u0161ko Dr\u017eavno\nkapelo iz Weimarja (2006), v svoji novi vlogi koncertne mojstrice pa je\nnastopila tudi Ana Dol\u017ean.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">SF se je odlo\u010dila, da se na prvem\nabonmajskem koncertu nove sezone, ki ga tradicionalno odpre skladba doma\u010dega\nskladatelja, pokloni 80-letnici <em>Alojza\nAjdi\u010da<\/em>. \u010ce je \u017ee tak\u0161na odlo\u010ditev vsekakor pravilna in hvalevredna, pa je\ntokrat vse skupaj izpadlo bolj kot zasilna re\u0161itev v smislu izogibu opazkam in\no\u010ditkom s strani strokovne javnosti, \u010de bi jubilejno prilo\u017enost izpustili.\nAjdi\u010du so namre\u010d poklonili zgolj izvedbo ene njegovih novej\u0161ih skladb, <em>Prebujenja<\/em>, ki so jo prav tako\nfilharmoniki, tedaj v sklopu cikla Pogled nazaj \u2013 pogled naprej v svoji mati\u010dni\nhi\u0161i <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=15817\">krstno\nizvedli januarja 2017<\/a>. Skladatelj stanu in ugleda, kot\nju premore tokratni slavljenec, bi si namre\u010d ob tovrstnem \u010dastitljivem,\nokroglem jubileju vsekakor zaslu\u017eil vsaj izvedbo katere od svojih simfonij, na\nprimer fenomenalne <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=cgxOpoxghdM\">Simfonije \u0161t. 2, &#8216;Okno du\u0161e&#8217;<\/a> iz leta\n1994, za katero je prejel tudi Zupan\u010di\u010devo nagrado, SF pa jo je v celoti\nposnela leta 2008 in posnetek leto pozneje tudi izdala. Skladatelj mi je v\nkraj\u0161em pogovoru po koncertu zaupal, da si ponovne celotne izvedbe katere od\nsvojih simfonij (tudi Tretje, za orkester in tolkala) ali pa celo kantate\nTabori\u0161\u010de Ravensbr\u00fcck zelo \u017eeli tudi sam, vendar sem osebno mnenja, da vsled\ntrenutnega slovenskega kulturnega zeitgeista in programske politike na\u0161ih\npoklicnih orkestrov skladatelj tega \u017eal ne bo ve\u010d do\u017eivel.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tih, miren uvod Ajdi\u010devega\nPrebujenja, ki ga zaznamuje solo fagota (Zoran Mitev), spominja na za\u010detek prej\nomenjene 2. simfonije, le da je bistveno bolj ritmi\u010den in sinkopiran, na\nsimfonijo pa spominja tudi mno\u017eica tolkal \u2013 tudi na primer vibrafon in kongi \u2013\nki doda bistveno raven kolorita. Pisan je tudi part za klavir. Melodika s\nsvojimi izpeljavami in postopi nemudoma zveni tipi\u010dno ajdi\u010devska vsakomur, ki\npobli\u017ee pozna \u017ee vsaj katero od skladateljevih bolj velikopoteznih\/orkestrskih\ndel. Vrhunec skladbe spominja na vrhunec Fatamorgane, drugega stavka 2.\nsimfonije. Wit skupaj z orkestrom partiture ni zgolj prebral, temve\u010d je v njej\nuspe\u0161no iskal (in na\u0161el) tudi globlje plasti in podrobnosti. Izvedba je, kot je\nbilo videti, navdu\u0161ila tudi samega Ajdi\u010da, ki je za svoja leta \u0161e\npreseneteljivo in razveseljivo vitalno v namen priklona ob\u010dinstvu kar sko\u010dil na\nin z odra Gallusove dvorane.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za izvedbo <em>Chopinovega Koncerta za klavir in orkester \u0161t. 2 v f-molu<\/em>, op. 21\nso v nenavadni potezi prve violine na oder pri\u0161le posebej. Tu sta tako Wit, kot\nsolist <em>Alexander Gadjiev<\/em>, v\nrusko-slovensko dru\u017eino rojeni pianist, kaj kmalu dokazala, da je njuna slava\nupravi\u010dena: prvi z odli\u010dno pripravo orkestra in predanim vodenjem, drugi pa z ob\u010duteno\nizvedenim solisti\u010dnim partom, oplemenitenim s pravim chopinovskim ozra\u010djem,\n\u010desar kar avtomatsko ne zmorejo vsi pianisti. Chopin je koncert kljub tematiki\noziroma navdihu mladostne zaljubljenosti napisal v oto\u017eni molovski tonaliteti,\nskladba pa je sicer v primerjavi s preostankom skladateljevega klavirskega\nopusa relativno nezanimiva, sploh v smislu orkestrske spremljave. \u0160koda, da\nGadjiev ni dobil prilo\u017enosti, da bi nastopil s katero od mnogih veliko bolj\nprivla\u010dnih solisti\u010dnih kompozicij, v vsakem primeru pa gre za izjemnega\npianista, za katerega upam, da bo ob sicer bogati mednarodni karieri v\nprihodnje pogosteje obiskoval tudi doma\u010da koncertna prizori\u0161\u010da (\u017eelja se mi bo\ndejansko uresni\u010dila \u0161e letos, saj bo Gadjiev 20. novembra v okviru Srebrnega abonmaja\nCankarjevega doma ponovno nastopil v Gallusovi dvorani).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Simfonije <em>Sergeja Rahmaninova<\/em>, \u0161e enega skladatelja, ki je sicer prete\u017eno\nznan po klavirskih delih, je na na\u0161ih koncertnih odrih mogo\u010de sli\u0161ati dokaj\nredko, a tokrat smo imeli pohvalno mo\u017enost poslu\u0161ati njegovo <em>Simfonijo \u0161t. 2 v e-molu<\/em>, op. 27. Wit je\ntokrat dirigiral brez partiture in brez taktirke, torej je bilo nemudoma jasno,\nda \u017eeli potencial svoje izraznosti na glasbenike in posledi\u010dno na ob\u010dinstvo\nprenesti v najve\u010dji mo\u017eni meri. S tem je poljski dirigent \u2013 tako kot pred njim\nDutoit \u2013 jasno in nedvoumno oplemenitil zvok orkestra, predvsem prvih in drugih\nviolin, poleg tega pa tako reko\u010d cel ve\u010der nismo sli\u0161ali notori\u010dnih OSF-jevskih\nte\u017eav z vstopi in intonacijo, predvsem v delikatnih, bolj solisti\u010dnih pihalnih\nin trobilnih mestih. Kar uro dolga simfonija, ki je za poslu\u0161anje zelo\nprijetna, navdu\u0161i \u017ee z dolgim, 20-minutnim prvim stavkom kot pri kakem\n\u010cajkovskem. Drugi stavek sta odlikovali predvsem zavidljivi ritmi\u010dna doslednost\nin spretnost celega orkestra \u2013 tudi ti dve kvaliteti sta lahko pri OSF vse prej\nkot samoumevni, sploh pod vodstvom nespretnega in\/ali dolgo\u010dasnega dirigenta. V\ntretjem stavku smo sli\u0161ali \u010dudovit razmah bogatih melodi\u010dnih linij ter \u017elahten\nin dinami\u010dno zelo lepo urejen tutti zvok, zadnji stavek pa je bil poln\npozitivne energije in je avditorij kar naelektril z dobro voljo in zanosom.\n\u017delimo si, da bi bili tudi prihodnji abonmajski koncerti vsaj tako uspe\u0161ni ter\nda se Wit v Ljubljano morda kot gost vrne \u017ee v naslednji sezoni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaklju\u010dujem pa s kraj\u0161im\nrazmi\u0161ljanjem. Uvodoma omenjena direktorica SF Marjetica Mahne je svojo\njulijsko skoraj\u0161njo prisilno upokojitev zaustavljala tudi z argumentom, da je\npod njenim vodstvom nacionalne filharmoni\u010dne hi\u0161e \u0161tevilo abonentov SF prvi\u010d po\n13 letih za\u010delo ponovno nara\u0161\u010dati. Glede na do sedaj videno bi tej trditvi\nna\u010deloma pritrdil \u2013 Gallusova dvorana je dejansko res bolj polna, \u010deprav o\nradikalni spremembi (\u0161e) ne moremo govoriti. K pozitivnemu rezultatu pripomore\nin bo \u0161e pripomogla predvsem dolgoro\u010dno gledano tudi odlo\u010ditev SF, da tudi\nletos ponovi takoimenovani Dru\u017einski abonma, ciklus dru\u017einskih koncertov, ki je\nnamenjen \u017ee otrokom od \u010detrtega leta starosti in je naletel na zelo pozitiven\nodziv, pa tudi \u0160tudentski abonma, ki prina\u0161a \u0161tiri koncerte in razli\u010dnih\nabonmajev SF, njegova ciljna publika pa so mladi s statusom dijaka ali\n\u0161tudenta. Kristalno jasno je namre\u010d, da je treba za\u010deti bodo\u010de abonente\nvzgajati in pridobivati \u017ee v najne\u017enej\u0161ih letih \u2013 toliko bolj v \u010dasu, ki prina\u0161a\nin poveli\u010duje same instantne in karseda hitro prebavljive dobrine, tako v\nglasbi kot tudi v preostali kulturi in na splo\u0161no. V tem smislu sta\nmladostni\u0161ki vizija in strategija SF seveda \u0161e kako pravilni in potrebni, da ne\nre\u010dem nujni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po drugi strani pa nima Slovenska\nfilharmonija skoraj nikakr\u0161nega mednarodnega ugleda ali vsaj prisotnosti (\u010de\nizvzamemo <a href=\"https:\/\/www.deutschegrammophon.com\/us\/cat\/4793969\">\u017eivi\nposnetek Iolante z Anno Netrebko za Deutsche Grammophon<\/a> izpred\nlet). S \u0161tevilnimi tujimi kolegi glasbeniki in\/ali avdiofili ter poznavalci\nklasi\u010dne glasbe in svetovne klasi\u010dne scene na splo\u0161no sem se namre\u010d \u0161irom\nEvrope, pa tudi v ZDA \u017ee ve\u010dkrat pogovarjal o na\u0161ih poklicnih orkestrih, pa \u017eal\n\u0161e nih\u010de od njih nikoli ni sli\u0161al za nobenega, prav tako noben ni nikoli\nvklju\u010den ali vsaj omenjen v pregledu prihajajo\u010de sezone, ki ga vsako leto v\nseptembrski \u0161tevilki pripravi <a href=\"https:\/\/www.gramophone.co.uk\/\">Gramophone<\/a>, vodilna\nsvetovna strokovna revija za klasi\u010dno glasbo, ki izhaja \u017ee skoraj stoletje. SF\nse sicer prek javnih kanalov in profilov rada pohvali, da &#8220;se lahko le\nredki simfoni\u010dni orkestri na svetu pona\u0161ajo s tako intenzivno in dolgotrajno\ntradicijo, kot jo ima OSF&#8221; (<a href=\"https:\/\/twitter.com\/SFilharmonija\">Twitter<\/a>), ali pa da\nso &#8220;Slovenski filharmoniki po\u010da\u0161\u010deni, da se lahko pona\u0161ajo z bogato in\ndolgoletno tradicijo, in se s svojimi predhodnicami Academio Philharmonicorum\n(1701), Filharmoni\u010dno dru\u017ebo (1794) ter prvo Slovensko filharmonijo (1908\u20131913)\nponosno postavljajo ob bok najstarej\u0161ih orkestrov na svetu.&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">SF ima v svojih vrstah mnogo\nodli\u010dnih glasbenikov in posledi\u010dno operira z velikim potencialom, a da bi\/bo iz\ntega lahko potegnila kar najve\u010d, se bo moralo pojaviti in sestaviti \u0161e kar\nnekaj klju\u010dnih okoli\u0161\u010din, od katerih sicer na vse ne morejo vplivati ali jih\nudejaniti sami, najbolj bistvene in pomembne pa vsekakor lahko. Bistveno\nvpra\u0161anje je, \u010de bodo to zmogli vsi akterji: SF kot ustanova, vsi njeni\nzaposleni, njeno vodstvo in seveda nenazadnje slovenska dr\u017eava kot\nustanoviteljica nacionalne filharmoni\u010dne hi\u0161e.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v Modrem abonmaju 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":20101,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-20100","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20100","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20100"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20100\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20103,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20100\/revisions\/20103"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20101"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20100"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20100"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20100"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}