{"id":20106,"date":"2019-10-08T09:42:09","date_gmt":"2019-10-08T07:42:09","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20106"},"modified":"2019-11-14T10:00:36","modified_gmt":"2019-11-14T09:00:36","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-27","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20106","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"has-normal-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 27. september 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"576\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-1024x576.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-20107\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-600x338.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-768x432.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-1536x864.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu-195x110.jpg 195w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/10\/Jo\u017ee-Ro\u0161er_foto-Darja-\u0160travs-Tisu.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><figcaption>foto: Darja \u0160travs Tisu<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V sezoni 2019\/20 bodo gotovo vsi\nsimfoni\u010dni orkestri na svetu tako ali druga\u010de obele\u017eili 250. obletnico rojstva\nenega najve\u010djih skladateljev vseh \u010dasov, <em>Ludwiga\nvan Beethovna<\/em>, ki se je rodil 16. decembra 1770, in tudi <em>Slovenska filharmonija <\/em>(SF) seveda pri\ntem ni nikakr\u0161na izjema. Tokrat smo zato sli\u0161ali (sicer zelo kratko) <em>Uverturo k baletni glasbi Prometejeva bitja<\/em>,\nop. 43, ki pa vsem skupaj res ni slu\u017eila za kaj ve\u010d kot zgolj ogrevanje. Glede\nna to, da v leto\u0161nji sezoni SF prav vsak koncert Oran\u017enega abonmaja prina\u0161a\nBeethovnovo glasbo, kar je v osnovi pohvalno, mi resni\u010dno ostaja neznanka,\nzakaj ne bi mogli raje sli\u0161ati katere od bolj znanih, predvsem pa dalj\u0161ih in\nbolj (iz)povednih uvertur, kot na primer Koriolan ali Egmont. Morda bi kdo\nargumentiral, da je pri\u010dujo\u010da skladba bistveno manj znana in redkeje izvajana\nali da gre za uverturo k Beethovnovi edini operi, a komentar bi si v tem\nprimeru prislu\u017eil bolj kak\u0161no dvignjeno obrv, kot kak\u0161no resnej\u0161o refleksijo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Timpanistka \u0160pela Cvikl je imela\nna odru poleg obi\u010dajnega prav za Beethovna \u0161e komplet dveh baro\u010dnih, po\nizumitelju imenovanih Schnellarjevih timpanov, ki sta za igranje tovrstne\nglasbe vsled akusti\u010dnega vtisa in oddanega timbra bistveno bolj primerna, kot\nobi\u010dajni timpani, zato tak\u0161na izvajalska odlo\u010ditev vedno pomembno prispeva k\navtenti\u010dnosti in muzikalni plemenitosti izvedbe. Izvedba je \u017ee bila \u010dvrsta in\nritmi\u010dno precizna, a ji je prav doslednost gostujo\u010dega ameri\u0161kega dirigenta <em>Stevena Sloana<\/em> zdaj pa zdaj odvzela\nnekaj taktov muzikalnosti. Kljub kratkosti (pribli\u017eno pet minut) je skladba\nsicer prav poslu\u0161ljiva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vse prilo\u017enosti, ko z mati\u010dnim\norkestrom v solisti\u010dni vlogi nastopi en od njegovih \u010dlanov, so dragocene, pa\n\u010deprav gre za &#8220;klasi\u010dni best of&#8221; \u2013 \u017ee mnogokrat sli\u0161ane in preigrane\nskladbe, kar <em>Koncert za rog in orkester\n\u0161t. 2 v Es-duru<\/em>, TrV 283 <em>Richarda\nStraussa<\/em> nedvomno je. Tonaliteta Es-dura je v klasi\u010dni glasbi pogosto\npovezana z juna\u0161kostjo in zmagovitostjo in ravno rog je idealno in zelo pogosto\nglasbilo za glasbeno ponazoritev teh dveh kvalitet. Tako ni nikakr\u0161no\nnaklju\u010dje, da so v Es-duru napisani na primer tudi trije Mozartovi koncerti za\nrog in Haydnov koncert za trobento, pa Beethovnova 3. simfonija (Eroica) in\nveli\u010dastni finale Mahlerjeve 2. simfonije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pred orkester je tako stopil\nnjegov solo rogist <em>Jo\u017ee Ro\u0161er<\/em>, ki je\nsolisti\u010dni part igral na pamet ter prikazal lep, \u017elahten in topel ton, ki je\nnemara najpomembnej\u0161a komponenta zvoka tega trobila. Ro\u0161er je tako po njegovem\nodhodu v vrste Berlinskih filharmonikov odli\u010dno nadomestil Andreja \u017dusta, kot\nje v preteklih sezonah dokazal \u017ee na mnogo koncertih in \u010disto mogo\u010de je, da bo\nneko\u010d tudi sam od\u0161el po \u017dustovih stopinjah, \u010de \u017ee ne v Berlinski, pa v kateri\ndrugi orkester. Prav tako bi za rog te\u017eko na\u0161li idealnej\u0161ega skladatelja od\nStraussa, pomislimo samo na njegove herojske trobilne linije v simfoni\u010dnih\npesnitvah Alpska simfonija (ki nas maja 2020 prav tako \u0161e \u010daka v Modrem\nabonmaju) in Junakovo \u017eivljenje. V drugem stavku je lep solo odigral tudi\noboist Matej \u0160arc, Ro\u0161er pa je, ko je premagal nekolikanj odrevenelosti in\nnervoze uvodne treme, igral z zelo polnim in zaokro\u017eenim tonom po celotnem\nobsegu instrumenta, za katerega znajo biti visoki toni v\u010dasih kar notori\u010dno\nproblemati\u010dni. Zelo okreten je bil tudi v \u017eivahnem, plesnem zadnjem stavku in\nspoznali smo, kar je bilo sicer jasno \u017ee od prej \u2013 da gre za odli\u010dnega\nglasbenika in vsekakor za biser trobilne sekcije orkestra, katerega spremljavo\nje lepo uredil in odvodil tudi dirigent Sloane, na Ro\u0161erja pa so bili na koncu\nvidno ponosni tudi kolegi iz orkestra, seveda predvsem trobilci. Za dodatek je\nrogist zaigral \u0161e virtuozno Rossinijevo skladbo in s celotnim nastopom tudi pri\npubliki zaslu\u017eeno po\u017eel veliko navdu\u0161enje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce sem \u017ee omenjal &#8220;klasi\u010dni\nbest of&#8221;, v to kategorijo brez sence dvoma spada tudi mojstrovina \u010de\u0161kega\nskladatelja <em>Anton\u00edna Dvo\u0159\u00e1ka<\/em> \u2013\nkajpada njegova <em>Simfonija \u0161t. 9 v e-molu<\/em>,\nop. 95, <em>&#8216;Iz Novega sveta&#8217;<\/em>, skladba,\nki jo je leta 1969 na Luno s seboj odpeljala celo posadka Apolla 11 (julija\n2019 smo obele\u017eili 50. obletnico te zgodovinske misije), za Orkester Slovenske\nfilharmonije pa je bila ta simfonija paradni konj gostovanj pred dvema in ve\u010d\ndesetletji; po pri\u010devanjih nekaterih \u010dlanov orkestra naj bi jo tedaj znali \u017ee\ntako reko\u010d na pamet. Tako imajo mnogi orkestra\u0161i iz tistih \u010dasov, ki so \u010dlani\norkestra \u0161e dandanes, na skladbo me\u0161ane spomine, saj so je zaradi pogostih\nizvedb imeli bodisi vrh glave, bodisi jim je \u0161e bolj prirasla k srcu. Kakorkoli\n\u017ee, dejstvo je, da je sedaj v Ljubljani \u017ee lep \u010das niso izvedli, zato je bila izvedba\nna enem od prvih abonmajskih koncertov razveseljujo\u010da. Simfonija je sicer\nnastala v \u010dasu, ko je bil Dvo\u0159\u00e1k ravnatelj Nacionalnega konzervatorija za\nglasbo Amerike, njena krstna izvedba decembra 1893 v znameniti newyor\u0161ki\ndvorani Carnegie Hall pa je bila tako uspe\u0161na, da se je moral skladatelj po\nvsakem stavku priklanjati ob silnih ovacijah; to je bil najve\u010dji javni uspeh\nnjegove kariere.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Intimni uvod je bil odigran lepo,\nk \u010demur je precej pripomogla tudi zdaj \u017ee legendarna SF-jevska pihalska naveza\nKacjan \u2013 \u0160arc \u2013 Jenko. Sledil mu je odli\u010den prvi stavek, v katerem so me\ndirigentova vizija in tempi, ki jih je izbiral, spomnili na <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=m3nc2ftWa3c\">legendarni\nKubel\u00edkov posnetek z Berlinskimi filharmoniki iz leta 1972<\/a>, le da se\nKubel\u00edk v prvem stavku ni odlo\u010dil za repeticijo, Sloane pa, prav tako dirigent\nni var\u010deval z glasnostjo tutti pasa\u017e, vendar je orkester vseeno obdr\u017eal dovolj\npod akusti\u010dno kriti\u010dno mejo Gallusove dvorane. Uvodni trobilni akordi drugega\nstavka niso bili idealno nastavljeni (sploh pozavne) niti idealno mehki, je pa\nbil znameniti oto\u017eni solo angle\u0161kega roga, ki ga je igrala Melina Todorovska,\nzelo lep, le na trenutke nemara celo preve\u010d srame\u017eljiv. Sicer je bil stavek\nlepo izpeljan, le na koncu je \u0161lo pri ponovitvi trobilnega korala z za\u010detka\nstavka nekaj narobe pri tubi. Skercozni tretji stavek, ki mora biti zelo teko\u010d\nin lahkoten, je na nekaj mestih \u2013 predvsem tistih bolj solisti\u010dno\nizpostavljenih \u2013 zazvenel preve\u010d okorno. Vse dobre vtise ve\u010dera je Sloane\npovezal v zelo dobro izvedenem in po zaslugi vseh nastopajo\u010dih res ognjevitem (<em>con fuoco<\/em>, kot je predpisal skladatelj)\nzadnjem stavku simfonije z veli\u010dastnim zaklju\u010dkom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za vzpodbuden zaklju\u010dek pa tole: Gallusova\ndvorana je bila tokrat bolj polna, kot smo bili na filharmoni\u010dnih abonmajskih\nkoncertih vajeni v zadnjih letih. Morda je svoje naredil petkov ve\u010der, morda\nprivla\u010den spored koncerta ali pa \u2013 in to bi bil seveda optimalen scenarij \u2013 je\nSF (kot sem omenil \u017ee v zaklju\u010dku <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=20100\">prej\u0161nje kritike<\/a>) dejansko\nin resni\u010dno uspelo pridobiti ve\u010d novih in obdr\u017eati ve\u010d starih abonentov, kot v\npreteklih sezonah, koncertu pa je \u2013 brez dvoma s kancem nostalgije \u2013 prisluhnil\ntudi biv\u0161i dolgoletni koncertni mojster in zdaj\u0161nji profesor violine na\nljubljanski Akademiji za glasbo Janez Podlesek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v Oran\u017enem abonmaju 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":20107,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-20106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20106"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20106\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20108,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20106\/revisions\/20108"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}