{"id":20127,"date":"2019-10-20T01:20:34","date_gmt":"2019-10-19T23:20:34","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20127"},"modified":"2019-10-19T15:21:11","modified_gmt":"2019-10-19T13:21:11","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-14","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20127","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 3. oktober 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija <\/em>je v novi\nabonmajski sezoni 2019\/20 dobil tudi novega \u0161efa dirigenta. To mesto je zasedel\nbolgarski dirigent in oboist Rossen\nMilanov<\/em>, ki je z orkestrom sicer sodeloval \u017ee pred leti<\/a>, kot ka\u017ee,\npa gre za sr\u010dnega in prijetnega glasbenika, s katerim bo orkester (upamo) lahko\nvzpostavil podobno tvorno vez, kot jo je imel z Enom Shaom. Na drugem koncertu\nnove izdaje abonmajskega ciklusa Kromatika je bila Gallusova dvorana \u2013 kot je\nna koncertih RTV orkestra \u017ee kar praksa \u2013 solidno polna, poleg koncertnega\nmojstra Benjamina Ziervogla pa zanimivo ni sedela nobena od obeh njegovih\nrednih zamenjav (Kana Matsui ali Andrei Provotorov), temve\u010d dolgoletna\n“druga prva violina” orkestra Marko Fabiani, ki se je sicer upokojil\n\u017ee pred leti, a je na preteklih koncertih orkestra z njim \u0161e vseeno dokaj redno\nhonorarno sodeloval, le da obi\u010dajno nekje na zadnjem pultu prvih violin, tokrat\npa je ponovno “napredoval” na mesto “stare slave”.\nZanimivo. <\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dno smo za uvod koncerta spet\nsli\u0161ali tudi slovensko noviteto; Larisa\nVrhunc<\/em> je tokrat prispevala sodobno skladbo Med prsti zven podobe II<\/em>, ki jo je, kot smo lahko prebrali v\nkoncertnem listu, “oblikovala po strukturi verzov iz zbirke Videnja\nAndreja Medveda”. V istem odstavku sta bila omenjena tudi Var\u00e8se in\nBoulez; kmalu smo lahko sli\u0161ali, zakaj. A glede na to, da je skladateljico, kot\nje pojasnila sama, “bolj kot sama Medvedova pesem vodil premislek o tem,\nzakaj jo pesem toliko privla\u010di” in da je “tudi pesnik svoje delo\nustvaril zavedajo\u010d se zvena (in ne le pomena) izgovorjenih besed”, bi bilo\ntoliko bolj smiselno in za\u017eeleno, da bi bilo besedilo pesmi natisnjeno tudi v\nkoncertnem listu, pa temu \u017eal ni bilo tako. Zanimiv je bil sicer predvsem\npogled v sekcijo tolkal, saj smo lahko sli\u0161ali splash \u010dinelo, krotale oziroma\nanti\u010dne \u010dinele, de\u017eno palico (rainstick) in tremoliranje na glavo obrnjene\n\u010dinele, polo\u017eeni na opno timpana (tehnika daje zanimiv zvo\u010dni u\u010dinek, podoben\nzavijanju vetra in je med sodobnimi skladatelji sicer dokaj dobro znana in\npriljubljena). Tudi pianist Klemen Golner je z roko segal v notranjost\nklavirja, pihalci in trobilci pa so s prepihavanjem svojih glasbil prav tako\nustvarjali u\u010dinek vetra. Fragmentarna skladba poleg omenjenih vsebuje \u0161e ostale\nposebne u\u010dinke, ki poskrbijo za barvitost in izzivajo razmislek o tem, kaj in\nkako je v svoji pesmi zapisal Medved. Aplavz po koncu skladbe je sicer zvenel\nprecej vljudnostno in je tak\u0161en ostal tudi, ko se je pri\u0161la priklonit \u0161e sama\nskladateljica.<\/p>\n\n\n\n

Natanko dva tedna po Drugem<\/a> pa smo v\nGallusovi dvorani lahko sli\u0161ali \u0161e Prvi\nklavirski koncert v e-molu<\/em>, op. 11 Fr\u00e9d\u00e9rica\nChopina<\/em>; zamenjali so se seveda orkester, dirigent in solist. Lepo\nodigranemu dolgemu uvodu je sledil vstop solista Dejana Lazi\u0107a<\/em> \u2013 najprej dramati\u010den, kmalu pa povsem po chopinovsko\nromanti\u010den. Vse skupaj je brez dvoma zvenelo bolj poslu\u0161ljivo, kot prej\nomenjena izvedba SF, ta rezultat pa je bil kajpada posledica sovpada ve\u010d\nfaktorjev, predvsem same skladbe \u2013 Chopinova klavirska koncerta sta kronolo\u0161ko\nnamre\u010d nastala ravno obratno, kot sta o\u0161tevil\u010dena, torej najprej drugi in potem\nprvi \u2013 in solista. Lazi\u0107 je namre\u010d izjemen interpret Chopina, menda pa tudi\nuspe\u0161en skladatelj in kljub mnogim u\u017eitkom ob tokratnem poslu\u0161anju bi ga veliko\nraje sli\u0161al odigrati lastni Klavirski koncert v istrskem slogu, op. 18 \u2013 upam,\nda morda v kateri od prihodnjih sezon. Zvo\u010dna slika je bila predvsem v smislu\nprezence solista zelo lepa in izbru\u0161ena, za kar je seveda poskrbel Milanov,\nLazi\u0107 pa je igral zelo teko\u010de in izpovedno, a nikakor rutinirano, njegovo\ntehni\u010dno in interpretativno bogato in z globino pre\u017eeti igranje pa je bilo\n\u010dudovito poslu\u0161ati. Dirigent zna (zdaj \u017ee svoj) orkester pohvalno dinami\u010dno,\nagogi\u010dno in ritmi\u010dno nadzorovati in skupaj s solistom sta pripravila res lepo\nizvedbo drugega stavka s tempom, ki je bil zastavljen ravno \u0161e dovolj \u0161iroko,\nda ni postal prve\u010d razvle\u010den; sli\u0161al sem namre\u010d \u017ee tudi bolj sve\u017ee izvedbe, ki\npa niso nujno tudi bolj\u0161e. Kar se ti\u010de Chopinove spremljave orkestra, ki zveni\nprecej nedomiselno (kot je dobro znano pri obeh njegovih klavirskih koncertih),\nje zadnji stavek naj\u0161ibkej\u0161i, vendar pa vsaj klavirski part ne izgubi svoje\nprivla\u010dnosti, kar je Lazi\u0107 seveda s pridom izkoristil, na koncu pa po velikem\nnavdu\u0161enju ob\u010dinstva, ki ga je na kratko tudi nagovoril, dodal \u0161e Scarlattijevo\ndobro znano Sonato v d-molu, \u010deprav priznam, da sem sam na tihem upal na\nkaterega od Chopinovih Nokturnov ali Balad.<\/p>\n\n\n\n

Za vrhunec koncerta se je Milanov\nz orkestrom (in brez partiture) smelo lotil Brahmsove<\/em>\nizjemne Simfonije \u0161t. 4 v e-molu<\/em>, op.\n98. V dolgem prvem stavku je orkester pripravil do lepega, polnega in nekoliko\ntemnej\u0161ega zvoka, ki je lepo sovpadel z Brahmsovo skladbo, k njemu pa je\npomembno prispevala v prvi vrsti sekcija godal, manj tudi trobil. V glasbi\nstavka je namesto v koncertnem listu omenjene tragike pohvalno izpostavil prej\nnekak\u0161no negotovost, a z upanjem na lep\u0161o prihodnost. Sklep stavka je bil izveden\nzelo u\u010dinkovito. V drugem stavku je do izraza spet pri\u0161la \u017ee omenjena in\nrazigrana godalna sekcija, scherzo pri\u010dujo\u010de simfonije pa je res navdu\u0161ujo\u010d in\nje bil tako tudi odigran, vtis je pokvaril le preglasen in premalo eleganten\ntriangel, pa tudi \u0161tirje rogovi so se mi (pravzaprav ve\u010dino simfonije) zdeli\npreglasni, \u010deprav lahko o Bo\u0161tjanu Lipov\u0161ku zapi\u0161em izklju\u010dno same pohvale.\nZadnji stavek je zavoljo zanimive uporabe baro\u010dne variacijske oblike\npassacaglie, ki jo poznamo predvsem od Bacha<\/a>, najbolj\nznan in muzikolo\u0161ko obdelan. Sli\u0161ali smo nekaj lepih solov pihal (predvsem\nflavte Irene Kav\u010di\u010d), trobila pa so kmalu (spet) postala preglasna za\npreostanek orkestra \u2013 nemara kot opomnik Milanovu, da vsega dela vendarle \u0161e ne\nbo mogel opraviti na prvih koncertih v novi vlogi. <\/p>\n\n\n\n

Razveseljivo je, da je Simfoni\u010dni\norkester RTV Slovenija po biv\u0161em kitajskem \u0161efu dirigentu, s katerim so se prav\ntako odli\u010dno razumeli, tudi v tokratnem vodji na\u0161el tvornega sodelavca, ki se\nsvoje vloge zaveda in se v njej uresni\u010duje predvsem v smislu primus inter\npares. Ko bi le tudi zdaj \u017ee kak\u0161nih 15 let nesre\u010dni Orkester Slovenske\nfilharmonije imel tak\u0161no sre\u010do s svojimi \u0161efi dirigenti!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":20128,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-20127","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20127","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20127"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20127\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20129,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20127\/revisions\/20129"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20127"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20127"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20127"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}