{"id":20246,"date":"2019-11-15T00:58:32","date_gmt":"2019-11-14T23:58:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20246"},"modified":"2019-11-14T09:59:08","modified_gmt":"2019-11-14T08:59:08","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-29","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20246","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"has-normal-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 25. oktober 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/enrico_dindo-foto_www.enricodindo.com_-1024x682.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-20247\"\/><figcaption>foto: www.enricodindo.com<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Drugi koncert Oran\u017enega abonmaja\nje letos potekal v okviru oziroma bil del Cellofesta Ljubljana, 10-dnevnega\nglasbenega festivala, ki se enkrat letno odvije od leta 2016 in je \u2013 kajpada \u2013\nnamenjen violon\u010delu ter izvajanju in poslu\u0161anju glasbe, pisane za tega\nelegantnega \u010dlana dru\u017eine godal. Tako je bilo seveda neizbe\u017eno, da bomo na\nkoncertu, ki se je zgodil prav na zadnji dan leto\u0161njega festivala, poslu\u0161ali\ntudi skladbo za solo violon\u010delo, ki ga je igral italijanski solist <em>Enrico Dindo<\/em>, sicer dejaven tudi kot\ndirigent, saj je od leta 2014 \u0161ef dirigent zagreb\u0161kega Simfoni\u010dnega orkestra\nHRT. Dirigiral je <em>Philipp von Steinaecker<\/em>,\nglavni gostujo\u010di dirigent Orkestra SF, ki bo, kot smo izvedeli v \u010dasu od zadnje\nkritike, tokrat dirigiral tudi oba tradicionalna prazni\u010dna koncerta SF,\nbo\u017ei\u010dnega 22. decembra in novoletnega 1. januarja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nadaljujejo se obele\u017eitve 250.\nobletnice <em>Beethovnovega<\/em> rojstva, zato\nsmo (kar je sicer seveda nenavadna praksa) tokrat \u017ee uvodoma prisluhnili eni od\nnjegovih simfonij \u2013 redko sli\u0161ani <em>Simfoniji\n\u0161t. 1 v C-duru<\/em>, op. 21, ki jo je Beethoven napisal med svojim 25. in 30.\nletom. \u017de ko se je orkester po prihodu na oder posedel na svoja mesta, je bilo\nopaziti popolnoma druga\u010dno postavitev, kot smo je obi\u010dajno vajeni; druge\nvioline so na primer sedele desno od dirigenta, kot na primer pri Kleiberju \u2013\n\u0161e posebej, ko je dirigiral Beethovna (na primer legendarni, nepresegljivi <a href=\"https:\/\/www.deutschegrammophon.com\/au\/cat\/4716302\">posnetek 5.\nin 7. simfonije iz sredine 70. let<\/a> z Dunajskimi\nfilharmoniki). Celoten orkester je bil tudi zelo pomaknjen v notranjost\ndvorane, proti ob\u010dinstvu. Druga\u010dna postavitev instrumentalnih skupin seveda\nrezultira tudi v spremenjeni zvo\u010dni sliki, katere stopnja intenzivnosti in\npercepcije je do neke mere individualno sli\u0161ana, osebno pa mi je brez sence\ndvoma ljub\u0161a in bolj \u017elahtna, kot sicer ustaljena konvencionalna postavitev\norkestra.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nivo skupne igre orkestra je bil\n\u017ee od za\u010detka bistveno druga\u010den in je prinesel odli\u010den prvi stavek simfonije,\nki jo je Steinaecker dirigiral na pamet. Timpanistka Barbara Kresnik, ki je\nigrala na \u010dudovita Schnellarjeva timpana, je bila nenavadno zelo\n&#8220;zagrajena&#8221; z akusti\u010dnimi \u0161\u010diti, kar pa je bil kljub resda ostrej\u0161emu\nzvoku omenjenih timpanov, ki seveda daje tudi odli\u010dno in zelo jasno\nartikulacijo, pretiran ukrep. Na istem odru sem namre\u010d s pribli\u017eno istega mesta\nna prvem balkonu dvorane namre\u010d \u017ee poslu\u0161al koncert s podobno postavitvijo\nansambla in s prav tako baro\u010dnim repertoarjem ter istim tipom timpanov, kjer pa\nse za podoben akusti\u010dni ukrep niso odlo\u010dili \u2013 seveda brez kakr\u0161nih koli\nnegativnih posledic. Eleganca drugega stavka je pri\u0161la do izraza predvsem ob\ndejstvu, da je orkester zvenel druga\u010de, kot smo vajeni \u2013 tako, kot vedno znova\ndoka\u017ee, da zna in zmore, \u010de le taktirko v rokah dr\u017ei pravi \u010dlovek, pa tudi\nprispevek koncertne mojstrice (Ana Dol\u017ean) nikakor ni zanemarljiv. Zadnji\nstavek je bil samo \u0161e konglomerat vseh prej\u0161njih vtisov in Steinaeckerju gre\nnedvomno zasluga, da je orkester \u2013 in Beethovna \u2013 tokrat predstavil na novem in\nbolj\u0161em nivoju, kar je ena najbolj\u0161ih stvari, ki so se lahko (\u0161e toliko bolj v\nlu\u010di novih nedavnih dogodkov) \u2013 Orkestru SF zgodile v zadnjih letih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nadaljevanju je nastopil \u017ee\nomenjeni Enrico Dindo in z orkestrom izvedel <em>Koncert za violon\u010delo in orkester \u0161t. 2 v D-duru<\/em>, Hob. VIIb\/2, op.\n101, ki ga je <em>Joseph Haydn<\/em> seveda\nnapisal nikjer drugje kot na dvoru Nikolaja Esterhazyja, svojega\nve\u010ddesetletnega dobrotnika. Dirigent je z zasedbo godalnega orkestra s po dvema\noboama in rogovoma tudi tu pripravil in izvedel lepo in tehtno spremljavo,\nsolist pa me ni v celoti prepri\u010dal, sploh v vi\u0161jih legah, kjer je imel preozko\nusmerjen in preve\u010d \u017ei\u010dnat ton (v spomin se mi je hote ali nehote prikradlo\ngostovanje izjemnega Mi\u0161e Majskega pri SF spomladi 2013 pred odhodom na skupno\nturnejo), \u010deprav kadenci na koncu prvega stavka ni bilo kaj o\u010ditati. V podobnem\nduhu je Dindo odigral tudi kantileno drugega stavka, ki pa ji je vendarle dodal\ntudi lepo noto enigmati\u010dne zastrtosti, v tretjem stavku pa bi smeli poslu\u0161alci\nod solista prejeti \u0161e nekaj ve\u010d energije in vznesenosti; ravno ta rakrana je\nbila skupaj z nekam odbijajo\u010dim tonom tista, ki je tokratni solidni izvedbi\nzaprla vrata do nadpovpre\u010dne ali celo odli\u010dne. Na koncu je Dindo dodal ni\u010d manj\nkot famoznega Bacha (Preludij iz \u0161eststav\u010dne Suite \u0161t. 1 za violon\u010delo v\nG-duru, BWV 1007; <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=mGQLXRTl3Z0\">osve\u017eite si spomin<\/a> z izvedbo\nprej omenjenega Majskega).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za <em>Schubertovo Simfonijo \u0161t. 9 v C-duru<\/em>, D. 944, <em>&#8216;Veliko&#8217;<\/em>, ki je v katalogu skladateljevih del Neue Schubert-Ausgabe\n(NSA) med simfonijami sicer o\u0161tevil\u010dena z zaporedno \u0161tevilko 8, pod katero\nobi\u010dajno poznamo dvostav\u010dno Nedokon\u010dano, se postavitev orkestra ni spremenila,\nle zasedba se je seveda spet pove\u010dala. V prvem stavku je zvenelo, kot da se je\norkestru precej bolj od po\u010dasnega uvoda prilegel hitri del (Andante \u2013 Allegro\nma non troppo), sicer pa se je pozitivnemu simfoni\u010dnemu vtisu, ki je ostal \u0161e\nod uvodnega Beethovna, pridru\u017eil \u0161e lep in homogen tutti zvok, a z ob\u010dasno\npreglasnimi pozavnami. Sekcija godal je bila tudi tokrat v odli\u010dni formi, \u0161e\nposebej lepo pa so se tokrat z njo dopolnjevala pihala. Navdu\u0161ujo\u010d zadnji del\nprvega stavka je \u017ee napovedoval vzdu\u0161je ob koncu zadnjega oziroma celotne\nsimfonije. V prete\u017eno kora\u010dni\u0161kem, energi\u010dnem drugem stavku sta zablestela\npredvsem rogista, pa tudi oboista, na izpostavljenih mestih pa smo se\nrazveselili natan\u010dnosti in doslednosti. Tretji stavek skozi orkester in\navditorij potegne kot pi\u0161 sve\u017eega vetra, se pa (tudi) tu izka\u017ee, da bi lahko\nSchubert izpustil katero od repeticij \u2013 hja, vendar potem pri\u010dujo\u010da simfonija\nmorda ne bi bila ve\u010d dorasla svojemu v\u00e9likemu vzdevku. V zadnjem stavku se je \u2013\npri\u010dakovano \u2013 uresni\u010dila napoved iz prvega in tako je bil, kot prej pri\nBeethovnu, le da v bolj maestoznem merilu in s pogostimi citati Ode radosti,\ntudi ta stavek kulminacija vsega dobrega v tem ve\u010deru \u2013 in tega ni bilo malo.\nRes \u0161koda, da Steinaecker nima \u010dasa ali volje, da bi za cel mandat prevzel\npolni polo\u017eaj \u0161efa dirigenta. Morda pa vendarle kdaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v Oran\u017enem abonmaju 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":20247,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-20246","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20246","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20246"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20246\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20248,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20246\/revisions\/20248"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20247"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20246"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20246"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}