{"id":20330,"date":"2019-12-02T10:33:17","date_gmt":"2019-12-02T09:33:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20330"},"modified":"2019-12-02T10:33:19","modified_gmt":"2019-12-02T09:33:19","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-30","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20330","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 7. november 2019<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na tretjem koncertu Modrega\nabonmaja Orkestra Slovenske filharmonije (OSF), ki se po pogromu\nLajovic\/Damjanovi\u010d spet \u2013 in \u017eal tudi tokrat\nv izrazito negativnem kontekstu<\/a> \u2013vra\u010da v\nsredi\u0161\u010de medijske pozornosti, je za taktirko poprijel gostujo\u010di poljski dirigent\nJacek Kaspszyk<\/em>, \u017ee “stari znanec\nslovenskih koncertnih odrov”, kot smo lahko prebrali tudi v koncertnem\nlistu. Kaspszyk je dirigiral na primer \u017ee tudi Berlinskim filharmonikom in vsem\nvodilnim londonskim orkestrom, trenutno pa je aktiven predvsem z doma\u010dima\norkestroma v Var\u0161avi in Krakovu.<\/p>\n\n\n\n

Prvi del koncerta je bil v celoti\nangle\u0161ko obarvan \u2013 tako z obema izbranima skladbama Edwarda Elgarja<\/em>, kot tudi s solistko. Pesem jutra<\/em> (Chanson de matin<\/em>),\nop. 15\/2 je prijetna in poslu\u0161ljiva 4-minutna miniatura, ki pa, \u010deprav je\ndo\u017eivljanje glasbe sorazmerno visoko subjektivno, slika prej spomladansko, kot\njesensko (jutranje) razpolo\u017eenje, saj je za jesen, ki naj bi jo predstavljala,\npremalo melanholi\u010dna in pretopla \u2013 razen \u010de so Elgarja pri pisanju nemara navdihnile\npredvsem jesenske barve, ki pa so dejansko res tople. Sam orkester se je tu\npredvsem ogre(va)l.<\/p>\n\n\n\n

Elgarjev Koncert za violon\u010delo in orkester<\/em>, op. 85 je nekoliko nenavadno\npisan v \u0161tirih stavkih, gre pa seveda za enega od temeljnih kamnov repertoarja\nza solisti\u010dni violon\u010delo, poleg tega je bilo zanimivo v solisti\u010dni vlogi\nposlu\u0161ati isto glasbilo, kot na koncertu poprej<\/a>. Skladba je\nletos do\u010dakala stoletnico svojega nastanka, tokratno izvedbo pa smo poslu\u0161ali\nres skoraj natanko 100 let po krstni izvedbi z Londonskim simfoni\u010dnim\norkestrom, ki je bila menda prava katastrofa. V\u010dasih se ob \u0161tudiju zgodovine\nklasi\u010dne glasbe \u010dloveku zazdi, da postane simfoni\u010dna skladba po desetletjih in\nstoletjih tem bolj uspe\u0161na, legendarna in cenjena, kolikor slab\u0161i sprejem je\ndo\u017eivela ob svoji krstni izvedbi. Pravo veselje pa je bilo prisluhniti, kako je\nta legendarni koncert izvedla prav tako britanska solistka Natalie Clein<\/em>. Fluidnost, ki je v prvem stavku nujno potrebna za\nnjegovo uspe\u0161no izvedbo, je lepo uspela, solistka pa je bila poleg tega tudi\ntehni\u010dno vrhunsko podkovana, kar je \u0161e dodatno potrdila tudi v zelo posre\u010deni,\ngibki izvedbi drugega stavka, v katerem se vse sekcije orkestra sicer niso\nvselej ritmi\u010dno strinjale druga z drugo. Kleinova je polno \u0161irino in (kljub\npriljubljenim stereotipom) toplino angle\u0161ke du\u0161e po pri\u010dakovanjih prikazala in\nodigrala v prostrani intimi adagia tretjega stavka, kjer se je na sli\u0161ano tudi\norkester odzval druga\u010de, bolj zasanjano. Zadnji stavek je zmagovita\nmanifestacija skladateljeve vizije z nebrojem lepih trenutkov. Skladbe je bilo\nprehitro konec, Kleinovo pa bi \u010dlovek kar \u0161e poslu\u0161al. Po nekoliko hecnem\nnaklju\u010dju je za dodatek tudi ona izbrala istega skladatelja in isto skladbo,\nkot predhodni solist na \u017ee omenjenem prej\u0161njem koncertu.<\/p>\n\n\n\n

Od zadnje izvedbe Mahlerjeve Simfonije \u0161t. 1 v D-duru<\/em> sta\nminili slabi dve leti, tedanja izvedba Simfonikov RTV Slovenija<\/a> pa je bila\npredvsem veliko razo\u010daranje in dokler nekdo ne doka\u017ee nasprotno \u2013 in to nikakor\nne kritiki ali poslu\u0161alstvu, pa\u010d pa predvsem samemu sebi \u2013 trdno ostajam pri \u017ee\nzapisanem stali\u0161\u010du, da Mahlerjeve simfonije\nza predane obo\u017eevalce in poznavalce del tega skladatelja predstavljajo\ntakoreko\u010d svetinje zakladnice klasi\u010dne glasbe, zato je treba o izvedbah teh del\nporo\u010dati \u0161e posebej dosledno. Morda je tudi to dejstvo (in z njim povezane mnoge\nneprizanesljive kritike) razlog, da je \u0161tevilo izvedb Mahlerja pri nas po\nodhodu dveh \u0161efov dirigentov OSF, Emmanuela Villauma in Keri-Lynn Wilson,\ndramati\u010dno upadlo; oba sta namre\u010d Mahlerja rada dirigirala precej pogosto, a bolj\nko ne \u0161lampasto in nedo\u017eiveto. Kot zanimivost lahko morda omenimo le \u0161e\ndejstvo, da se je tokratni koncert zgodil natanko 138 let od dneva, ko je 7.\nnovembra 1881 sam Mahler v ljubljanskem De\u017eelnem gledali\u0161\u010du, ki je stalo na\nmestu dana\u0161nje stavbe SF in je pogorelo leta 1887, dirigiral von Flotowovo\ntedaj priljubljeno opero Martha.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivo je \u0161e, kako se obe\nljubljanski orkestrski hi\u0161i, tako SF kot RTV, pri izvedbah pri\u010dujo\u010de simfonije\noklepata oznake ‘Titan’, ki jo je sam Mahler uporabil za zgolj eno ali dve\nizvedbi skladbe, vsekakor pa nikoli ve\u010d po tistem, ko je iz simfonije izpadel\nstavek Blumine. Ob misli na vse zapisano me je bilo tako tudi tokratne izvedbe\nupravi\u010deno kar malo strah, a ker je vtis naposled seveda vendarle odvisen\nskoraj izklju\u010dno od dirigenta, so tak\u0161ni ali druga\u010dni \u010dude\u017ei seveda vedno\nmogo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Pogosto veliko povedo \u017ee uvodni\ntakti s fla\u017eoletom godal \u010dez sedem oktav in z veseljem lahko tokrat poro\u010dam o\ndobri in uspe\u0161ni izvedbi zelo delikatnega uvoda, ki nudi res veliko mo\u017enosti,\nda gre pri izvedbi marsikaj narobe. Temu sta se orkester in Kaspszyk uspe\u0161no\nizognila, le elegance in prelestnosti je bilo \u0161e premalo. Soli flavte so me ne\nvem zakaj spomnili na Kubel\u00edkovo izvedbo z Orkestrom Bavarskega radia, ko je tam \u0161e\nigrala Irena Grafenauer<\/a>, rogovi pa bi lahko svoj solo \u0161e\nzmeh\u010dali in predvsem uglasili. Vrhunec in sklep stavka sta bila navdu\u0161ujo\u010da!<\/p>\n\n\n\n

Mahlerjevi l\u00e4ndlerji so za\nposlu\u0161alca vedno poslastica \u2013 \u010de je le tudi izvedba tak\u0161na, kot mora biti.\nTokratna je bila, tudi ob spretni Kaspszykovi izbiri tempov. V tretjem stavku\nje uvodni znameniti solo kontrabasa zvenel dokaj razgla\u0161eno, prvi vstop tube\n(podobna zgodba se je kmalu ponovila \u0161e s trobentami) pa je bil tako grob, da\nzanj tako reko\u010d ni moglo biti drugega razloga, kot da je \u0161lo za dirigentovo\n\u017eeljo, odlo\u010ditev ali toleranco, a karkoli od tega je bilo, je bilo muzikalno\nzgre\u0161eno. Vse “etnoglasbene” prvine stavka so bile spretno\nizkori\u0161\u010dene in tudi tako odigrane. <\/p>\n\n\n\n

Uvodni del zadnjega, \u010detrtega\nstavka je bil odigran zelo samozavestno, poleg tega sploh od velikega bobna\nmenda \u0161e nisem sli\u0161al tako glasnega igranja. Nemara bi kazalo vzeti mehkej\u0161o\npalico, \u010deprav dirigent o\u010ditno tudi tu pa\u010d ni posredoval. Veliki orkestrski\naparat polne zasedbe je ve\u010dino ve\u010dera deloval kot dobro naoljen stroj, kar se\nje najbolj o\u010ditno in sli\u0161no udejanjalo prav pri Mahlerju. Dirigentova vizija je\nbila prava in spretna, tako kot na primer v tistih taktih zadnjega stavka, ko\nse prvi\u010d, \u0161e zadr\u017eano in srame\u017eljivo pojavi zmagoslavna t\u00e9ma finala, ki se je\npozneje tudi dejansko vzpela v vsej svoji triumfalnosti, tedaj zgolj 28-letni\nMahler pa jo je v preostanku stavka tako genialno motivi\u010dno prepletel s\npreostankom simfoni\u010dne motivike in njenih intimnej\u0161ih epizod. Veselim se torej\nnaslednjega Kaspszykovega nastopa na na\u0161ih odrih, do katerega bo slej ko prej\ngotovo pri\u0161lo, ob priliki tokratnega pa hvala za \u2013 vsaj za slovenske razmere \u2013\nzelo solidno, nadpovpre\u010dno izvedbo tako Elgarjevega koncerta, kot po dolgih\nletih kon\u010dno tudi ene od Mahlerjevih simfonij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Modrem abonmaju 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":20331,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-20330","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20330","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20330"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20330\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20332,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20330\/revisions\/20332"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20331"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20330"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20330"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20330"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}