ENA <\/strong>Klasi\u010dna ena\u010dba pravi: kantavtor = \u010dlovek + kitara. Predstava kantavtorja se je v zadnjih petdesetih letih dodobra hibridizirala, ti pa vztraja\u0161 pri \u201cstaro\u0161olski\u201d, minimalisti\u010dni, iz\u010di\u0161\u010deni formi. Kako to? Je tak\u0161na glasbena neposrednost, \u201crazgaljenost\u201d, \u017eelja po bolj intimnem stiku s publiko ali si morda bolj samotarsko izraznost iskal zaradi povsem drugih razlogov? <\/em>Kako do\u017eivlja\u0161 ob\u010dinstvo, celoten performans kot \u010dlan Katalene in kot kantavtor? <\/em><\/p>\n Narat 1: To \u201estaro\u0161olskost\u201c sam do\u017eivljam kot \u201estarodavnost\u201c. En \u010dlovek, en in\u0161trument (v mojem primeru je to kitara, ker kitaro pa\u010d znam igrati), ena pesem oziroma ena zgodba. In osebno mi je tak na\u010din podajanja svojih pesmi najbolj prepri\u010dljiv, seveda pa ni edini mo\u017een, in tudi ni povsem nujno bolj intimen. Tudi s Kataleno dosegamo zelo neposreden stik z ob\u010dinstvom in lahko ustvarjamo precej intimno vzdu\u0161je. Zame je razlika med Kataleno in mojim kantavtorstvom predvsem v tem, da gre v drugem primeru za izklju\u010dno moja besedila, ki jih pojem sam. In tudi \u010de ta razlika zveni formalno, zame je \u0161e kako vsebinska.<\/p>\n DVE <\/strong>Prakti\u010dno \u017ee na samem za\u010detku plo\u0161\u010de nas soo\u010di\u0161 z dejstvom, da \u017eenske, ki ljubijo pse in mo\u0161ki, ki ljubijo ikebane ne do\u017eivljajo \u201chepi endov\u201d (\u017denske, ki ljubijo pse). Praviloma se kantavtorji na doma\u010dih tleh izogibajo ljubezenskih zgodb s sre\u010dnim koncem. \u010ce \u017ee, jo ponavadi popoprajo s krepko dozo ironije ali sarkazma, svetobolja, celo resignacije. Se morda \u201csre\u010dno sta \u017eivela do konca svojih dni\u201d tako te\u017eko zapi\u0161e zato, ker kantavtorji kot motrilci realnosti slutijo (ali so prepri\u010dani), da je vsak partnerski odnos kompromis \u2026 med psom in ikebano, \u010de ho\u010de\u0161? <\/em>Kak\u0161ne kompromise ob pisanju pesmi in uglasbovanju le-teh sklepa\u0161 sam s seboj? Na katere poti, v katere smeri te (kot kantavtorja) nese v zadnjem \u010dasu?<\/em><\/p>\n Narat 2: O vsebini mojih pesmi najbolje govorijo one same, za ironijo pa upam, da je v mojem primeru zgolj zdrava distanca ne pa beg. Zame pisanje je soo\u010danje s stvarmi, v\u010dasih tudi bole\u010de. Kar se pa kompromisov pri ustvarjanju ti\u010de: glavni kompromis izhaja iz omejenosti v prvem vpra\u0161anju omenjene formule. Na voljo ima\u0161 besedo, glas in en in\u0161trument. Na prvi pogled malo, ampak odkar se gibljem po tem prostoru, vedno bolj ugotavljam, da je tudi to lahko ve\u010d kot dovolj.<\/p>\n TRI<\/strong> Tvoj kantavtorski \u201cavatar\u201d se v pri\u010dujo\u010dih komadih najve\u010dkrat izka\u017ee kot isk<\/em>alec, pa tudi kot opazovalec, kot akter z distanciranim in reflektiranim pogledom. Nekdo, ki se morda udobneje po\u010duti \u201czunaj\u201d kot \u201cnoter\u201d. Filozof, skratka <\/em>J. <\/em>Koliko je filozofa v tvojem kantavtorju in koliko kantavtorja v tvojem filozofu? <\/em><\/p>\n Narat 3: Moj filozof in moj kantavtor imata zaenkrat precej harmoni\u010den odnos, drug drugemu \u201edr\u017eita \u0161tango\u201c in si vzajemno \u2013 vsaj upam \u2013 pomagata k prepri\u010dljivosti. Pripomba, da se bolje po\u010dutim \u201ezunaj\u201c kot \u201enotri\u201c, pa verjetno dr\u017ei. Vendar to ne pomeni, da je samo izhodi\u0161\u010de ustvarjanja \u201ezunaj\u201c. Se pa verjetno moramo zato, da bi \u201enotri\u201c pri\u0161el do prave besede, vanj vsaj do dolo\u010dene mere zazreti od zunaj.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/01\/NARAT-7.jpg\" "\\"NARAT")
<\/a><\/p>\n