{"id":20801,"date":"2020-03-10T01:35:00","date_gmt":"2020-03-10T00:35:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20801"},"modified":"2020-03-09T21:35:52","modified_gmt":"2020-03-09T20:35:52","slug":"bruce-springsteen-5-albumov-columbia-sony-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20801","title":{"rendered":"Bruce Springsteen – 5 albumov (Columbia\/Sony, 2020)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Konec leta 2019, v predkoronski dobi, je internet preplavila novica, da bo\nBruce Springsteen na vinilkah izdal pet svojih \u00bbnovodobnih\u00ab albumov. To je\npomenilo, da gre za albume, ki niso bili vklju\u010deni v paketa The Album Collection<\/em> (pokrivala sta\nobdobje 1973-1995) in segajo v obdobje po letu 1995, ko je Springsteen spet\nza\u010del razmi\u0161ljati o zagonu E Street Banda in novih avtorskih projektih \u2013 nove\navtorske plo\u0161\u010de namre\u010d ni izdal kar sedem let, med 1995 in 2002.<\/p>\n\n\n\n

Bile pa so druge izdaje \u2013 najprej zbirka Tracks<\/em>, ki je leta 1998 na \u0161tirih zgo\u0161\u010denkah prina\u0161ala redke in\nneizdane Springsteenove (skorajda docela) studijske posnetke in njen dodatek, 18 Tracks<\/em>, ki je kot izbor za manj\npremo\u017ene iz\u0161el naslednje leto na eni zgo\u0161\u010denki, vklju\u010dil pa tri pesmi, ki jih\nni bilo na velikanki. Ta dodatek je tudi prva vinilka v pri\u010dujo\u010di zbirki, v\n\u010dasu izida precej kontroverzna kompilacija, saj so se nekateri feni, ki so\nkupili \u010detvor\u010dka, po\u010dutili izdane; zaradi treh pesmi so namre\u010d morali kupiti \u0161e\nizbor. Springsteen je kontroverznost pre\u017eivel in komercialno pri obeh izdajah,\nveliki in mali, potegnil bolj ali manj kratko. Potem je za promocijo \u010detvor\u010dka\nvpregel E Street Band in med 1999-2000 \u0161el na dolgo turnejo. Zabele\u017eil jo je na\ndvojni koncertni plo\u0161\u010di Live In New York\nCity <\/em>(2001), ki je druga vinilka v pri\u010dujo\u010dem paketu. E Street Bandu se\n\u010dasovna luknja \u2013 skupaj niso namre\u010d igrali od leta 1988 \u2013 ni kaj dosti poznala,\nizvedbe so bile energi\u010dne, tudi proslula American\nSkin<\/em>, ki je povzro\u010dila gro\u017enje newyor\u0161kih policistov in koncerti v Madison\nSquare Gardenu, ki so strnjeni na doti\u010dni koncertni plo\u0161\u010di, so bili nekolikanj\nnapeti. Springsteen na tej \u00bbzdru\u017eitveni\u00ab turneji, kot so jo poimenovali mediji,\n\u0161e ni na veliko igral mesije, s tem je za\u010del pozneje, leta 2002, ko je izdal\nalbum The Rising<\/em>, tretjo vinilko iz\nzbirke. Feni so bili ob izdaji dvojne koncertne plo\u0161\u010de iz New Yorka nekolikanj\nrazo\u010darani, saj bi raje imeli nov studijski album, a morali so po\u010dakati \u0161e\nkak\u0161no leto. Vmes se je zgodil 11.9. in Springsteen je bil klican na dol\u017enost\nkot neuradni odre\u0161enik ameri\u0161ke populacije, vsaj tako pravi legenda. S tem se\nje za\u010delo tudi njegovo pridigarstvo na odru in konkreten upad nadzora nad\nkakovostjo gradiva, ki ga je priob\u010deval; v dobrih starih \u010dasih pred dvoj\u010dkoma Human Touch\/Lucky Town <\/em>(1992), kjer je\nbil ta upad prvi\u010d na ogled vesoljni javnosti in se je \u2013 takrat \u0161e \u2013 odra\u017eal\ntudi pri komercialnem uspehu obeh plo\u0161\u010d, bi se nikoli ne zgodilo, da bi se na\nSpringsteenovem studijskem albumu (z izjemo The\nRiver<\/em>, ki pa je bil dvojni) zna\u0161lo kar 15 pesmi, med katerimi bi bilo nujno\ntreba izbrati kakih deset ali kve\u010djemu dvanajst. Ma\u0161ila, ki so se zna\u0161la na\nplo\u0161\u010di The Rising<\/em>, so kvarila njeno\nintegriteto, a v splo\u0161nem post-septembrskem vzdu\u0161ju to ni bilo preve\u010d pomembno:\nalbum je bil komercialno uspe\u0161en, turneja pa tudi. Glavno, da je Springsteen,\nameri\u0161ka de\u017eurna vest, povedal svoje.<\/p>\n\n\n\n

De\u017eurna vest je nato spet povzdignila svoj glas v dober namen leta 2004, ko\nje pri\u0161el \u010das za vnovi\u010dno izvolitev Georgea Busha mlaj\u0161ega. Skupaj z nekaterimi\nnaprednimi kolegicami in kolegi (Bonnie Raitt, Dixie Chicks, R. E. M., John\nFogerty …) se je odpravila ozave\u0161\u010dat ljudi, a \u017eal jim ni uspelo \u2013 Bush je\nmandat ponovil, Springsteen pa je naslednje leto izdal nov \u00bbsolisti\u010dni\u00ab album Devils And Dust<\/em>, ki je naslednji iz\npri\u010dujo\u010de zbirke vinilnih ponatisov. Nosilno pesem je igral \u017ee na omenjenih\nkoncertih Vote For Change<\/em>, dodal pa\nniz \u00bbstorytellerskih\u00ab pesmi, ki naj bi pomenile tretje poglavje njegove\npripovedovalske linije, po plo\u0161\u010dah Nebraska\n<\/em>in Ghost Of Tom Joad. <\/em>Plo\u0161\u010da kot\ncelota ni dosegla umetni\u0161ke ravni predhodnic, tudi \u010disto solisti\u010dna ni bila, a\nv pesmih, kot je denimo Matamoras Banks <\/em>in\nnaslovna, je Springsteen \u0161e znal pokazati, odkod izhaja njegov ugled. Nato je\nleta 2006 sliko spet nekolikanj pokvaril z izletom v folk glasbo, ki sicer kot\nideja sploh ni bil napa\u010den, namre\u010d zbrati stare pesmi z repertoarja Petea\nSeegerja in jih na novo interpretirati, obenem pa opozoriti na silno bogastvo\nameri\u0161ke ljudske glasbe. Plo\u0161\u010da We Shall\nOvercome – The Seeger Sessions <\/em>(2006) je po\u017eela odobravanja poslu\u0161alcev in\nkritike, a podpisani je ostal bolj prazen, saj mu ni \u0161lo v ra\u010dun, \u010demu se je\nSpringsteen, sicer svoj\u010das prava nevihtna sila pri interpretacijah podobnih\nrepertoarjev (spomnimo se samo na njegovi izvedbi pesmi This Land Is Your Land <\/em>in Vigilante\nMan<\/em> Woodyja Guthrieja), tokrat odlo\u010dil, da bo igral vlogo vsestranskega\npoznavalca ljudske glasbe in vsesplo\u0161nega tutorja neposve\u010denih, pri naboru\nodli\u010dnih folkovskih glasbenikov, ki jih je zbral, pa se je odlo\u010dil za zvo\u010dno\npodobo pijanske irske veselice, ki pesmim s pe\u0161\u010dico izjem (denimo Pay Me My Money Down<\/em>) ni storila kdo ve\nkaj integritetnega. Zasedba, s katero je \u0161el tudi na turnejo in izdal koncertni\nalbum Live In Dublin <\/em>(2007), ki je\nzadnja vinilna izdaja v dana\u0161njem paketu, se je sicer dobro zabavala in igrala\nkot orkan, a pesmi so zve\u010dine izgubile substanco. Nekatere balade, ki jih je\nneko\u010d \u017ee izvajal s precej ve\u010d stamine, denimo naslovna We Shall Overcome<\/em>, so v novih razli\u010dicah zvenele krotko in\ndolgo\u010dasno, kot da mu ni kdove kaj do njih, \u010deprav se je trudil prikazati prav\nnasprotno. <\/p>\n\n\n\n

Tretji paket Springsteenovih vinilnih izdaj torej zajema obdobje, v katerem je njegova avtorska in konceptualna mo\u010d za\u010dela izraziteje in konsistentneje upadati. Po njegovih nekdanjih standardih bi iz najbolj\u0161ih pesmi z obeh avtorskih studijskih izdaj lahko sestavili eno zelo kakovostno plo\u0161\u010do, a govorimo o obdobju skoraj dvanajstih let. Arhivske in koncertne izdaje so seveda druga zgodba, \u010deprav se nekateri \u0161e vedno spra\u0161ujemo, \u010demu za 18 Tracks<\/em> ni mogel iz arhiva potegniti izvirne razli\u010dice pesmi The Promise <\/em>in jo je raje posnel znova, pri \u010demer je podrl koncept \u00bbarhivskega\u00ab. V zbirki tudi ni vinilke The Seeger Sessions<\/em>, kar pomeni, da spet nekaj manjka, kot pri drugem paketu studijskih albumov 1987-1996, ko so pozabili na Greatest Hits,<\/em> plo\u0161\u010do, na kateri so bile tudi nove, poprej \u0161e neobjavljene pesmi. <\/p>\n\n\n\n

\n