{"id":2087,"date":"2011-01-25T13:25:31","date_gmt":"2011-01-25T12:25:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2087"},"modified":"2013-02-12T11:10:51","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:51","slug":"plosci-the-young-gods-everybody-knowstwo-gentlemen-2010-the-young-gods-limited-boxtwo-gentlemen-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2087","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cI: The Young Gods &#8211; Everybody Knows (Two Gentlemen, 2010), The Young Gods &#8211; Limited Box (Two Gentlemen, 2010"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/01\/coversGods.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-2088\" title=\"coversGods\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/01\/coversGods.jpg\" alt=\"\" width=\"440\" height=\"250\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/01\/coversGods.jpg 440w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/01\/coversGods-195x110.jpg 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 440px) 100vw, 440px\" \/><\/a><\/p>\n<p><em>The Young Gods<\/em> so nastali ravno prav blizu in ravno prav dale\u010d. V \u0160vici, sredi Evrope. Najprej trio, po novem kvartet, se je namre\u010d lahko napajal iz raznorodnih virov, a osnova, ki se je vedno znova oprimejo, je \u0161e vedno rockovsko dr\u017ealo. Vodja in edini stalni \u010dlan, pevec in avtor ve\u010dine pesmi, <em>Franz Treichler<\/em>,<em> <\/em>je z odliko kon\u010dal \u0161olo <em>Jima Morrisona<\/em>, tega ne more in tudi no\u010de skriti. Ampak, The Young Gods so nastali dovolj dale\u010d od prevladujo\u010dih popularnih smernic, da so si dovolili lasten razvoj, lastno identiteto, ki je v celoti razvidna \u0161ele s \u010dasovne razdalje dobrih 25 let in z vsem, kar so v tem obdobju po\u010deli. Resda so bili najprej del evropskega dogajanja, imenovanega \u201eelectronic body music\u201c, a kaj hitro so na primer objavili album priredb songov <em>Kurta Weilla<\/em> in se spe\u010dali z newyor\u0161kim producentom <em>Rolijem Mosimannom<\/em> (sicer je Roli po rodu \u0160vicar, ne gre pa spregledati, da je bil prej bobnar newyor\u0161kih <em>Swans<\/em>, po naslovu njihovega zgodnjega maksisingla pa so The Young Gods dobili ime). Z Mosimannom je leta 1995 v New Yorku nastal album <em>Only Heaven<\/em>, ki ga je potrebno omeniti \u017ee zato, ker se The Young Gods z albumom <em>Everybody Knows<\/em> vra\u010dajo v metropolis ali natan\u010dneje, visoko nadenj. Na to nas opomni \u017ee naslovnica, kasneje pa \u0161e glasba s plo\u0161\u010de. Oziroma, po nekaj ne najbolj\u0161ih plo\u0161\u010dah so The Young Gods spet postregli s prepri\u010dljivo zbirko pesmi.<\/p>\n<p>Ob tem se lahko nave\u017eem \u0161e na dve plo\u0161\u010di, ki sta most, ki pelje do aktualnega albuma. Najprej je to njihov najbolj elektronsko usmerjen plo\u0161\u010dek <em>Second Nature<\/em>, ki sicer trpi za neizrazitimi pesmimi, a ka\u017ee na ob\u010dutek za kompozicijo zvo\u010dne slike, polno podrobnosti v obliki elektronskega iskrenja. Drugi album pa je <em>Knock On Wood<\/em>, ki \u017ee z naslovom nakazuje koncept, na njem namre\u010d The Young Gods trkajo le po \u201elesenih\u201c instrumentih oziroma je plo\u0161\u010da ve\u010dinoma akusti\u010dna. Na Everybody Knows so obe plati spojili tako, da poslu\u0161alec nima ob\u010dutka nasilnega zdru\u017eevanja akustike in elektronike. Uvede kratek instrumental, v bistvu ambientalno hropenje, ki se prelije v prvi spoj elektro-akustike <em>Blooming<\/em>. The Young Gods vedo, kako se gradi napetosti in kako se jih tudi spro\u0161\u010da. Tretji zapis je <em>No Man&#8217;s Land<\/em>, ena tistih zna\u010dilnih, drve\u010dih in dinami\u010dnih skladb, ki polnijo njihov koncertni repertoar. Zatem spet malce spustijo v <em>Mister Sunshine<\/em> in \u017ee smo pri osrednji skladbi, natanko 10 minut trajajo\u010di <em>Miles Away<\/em>. Uvede jo krasna figura na akusti\u010dni kitari, na katero se prile\u017ee \u0161epetajo\u010di Franzov glas. Po\u010dasi se skladba razvije v pravi trans, ki vo\u017enjo z avtom nezavedno po\u017eene \u010dez vse cestne omejitve. Album je zami\u0161ljen kot vinilna plo\u0161\u010da, tudi \u201estran B\u201c uvede eksperimentalen zapis <em>Two To Tango<\/em>, vmes je \u201ehiti\u010d\u201c <em>Tenter Le Grillages<\/em>, ki ima potencial koncertnega pogona, in sklene \u0161e ena dalj\u0161a skladba, <em>Once Again<\/em>, ki ponovno ka\u017ee na kozmi\u010dna razmi\u0161ljanja skupine. Skratka, z Everybody Knows so The Young Gods ponudili uravnote\u017eeno zbirko eksperimentalizma, zna\u010dilnih na posemplanih kitarah slone\u010dih komadov in poeti\u010dnih, kozmi\u010dnih sanjarij.<\/p>\n<p>Obletnice kljub pomislekom niso odve\u010d. Ko so The Young Gods obele\u017eili 20 let delovanja, so to pospremili z nekaj prav posebnimi projekti. Najprej so svoje dotedanje najbolj\u0161e trenutke zbrali v kompilacijski plo\u0161\u010dek <em>XX Years<\/em>, ampak to so skoraj banalne nujnosti. Zanimivej\u0161i so odkloni; najprej \u017ee omenjeni akusti\u010dni album Knock On Wood, na katerem so ponudili ven\u010dek predelav lastnih skladb z nekaj dodatka klasik drugih, na primer skoraj obvezno <em>Ghostrider<\/em> dua <em>Suicide<\/em>. Nastopili so na jazzovskem festivalu v Montreuxu skupaj s simfoni\u010dnim orkestrom iz <em>Lausanna<\/em> in na festivalu Les Eurockeennes so oder delili z ameri\u0161kim hiphoperjem <em>D\u00e4lekom<\/em>. Ko se je zdelo, da sta slednja dogodka ostala le v spominu tam prisotnih, so na naslednjo obletnico (petindvajseto) The Young Gods objavili kar tri koncertne albume ali enega trojnega v paketu omejene naklade. Izbira je va\u0161a. Po vzoru izdaje Knock On Wood izpred treh let so vsi trije aktualni koncertni albumi iz\u0161li v paru CD plus DVD, s tem, da je na DVD nekaj ve\u010d posnetkov.<\/p>\n<p>Za celovit vtis je v paketu tudi posnetek s turneje <em>Super Ready Fragmente Tour<\/em>, ki se je prav tako odvijala leta 2005 in na njej so The Young Gods predstavljali takrat aktualni studijski album. To so \u201eklasi\u010dni\u201c The Young Gods; <em>Al Comet<\/em> na semplerjih, Franz Treichler na vokalu in <em>Bernard Trontin<\/em> na bobnih. Skupina od svojih za\u010detkov zavra\u010da fizi\u010dno prisotnost kitare na odru (da znajo, je dokaz \u017ee omenjen album Knock On Wood), ampak svoje igranje kitar posemplajo in potem v \u017eivo s tem manipulira Al Comet. Svojo obrt je \u017ee pripeljal na rob popolnosti, njegovi izstrelki kitarskih rifov so natan\u010dni in obenem nadorganski. Pod\u017eigajo dinamiko vse skupine, obenem pa se Franz Treichler lahko v celoti posveti petju in svojim morrisonovskim skokom. Po nekaj udarnih skladbah se trio umiri in postre\u017ee s subtilnimi trenutki, najbolj razvidnimi v \u201ecelostranski\u201c skladbi <em>Summer Eyes<\/em>. Ni jih sram razkriti o\u010ditnih vzorov, od klaviatur <em>Raya Manzareka<\/em> do psihadeli\u010dnega tripanja <em>Echoes Pink Floydov<\/em>. Ko vse skupaj prere\u017eejo s skoraj metalskim rifom, \u0161e vedno zvenijo kot The Young Gods.<\/p>\n<p>Preostala koncertna albuma v paketu ka\u017eeta na \u0161e ve\u010djo sposobnost vsrkavanja in prilagajanja. Na pogled D\u00e4lek in The Young Gods nimajo veliko skupnega, ampak&#8230; D\u00e4lek je \u017ee uspe\u0161no sodeloval z evropskimi skupinami, spomnimo se le na skupni album z nem\u0161kimi <em>Faust<\/em> in nenazadnje z na\u0161imi <em>Psycho<\/em>&#8211;<em>Path<\/em>. In na drugi strani glasbeni izraz The Young Gods sloni na semplih, in le korak je do hiphopa. Skupni nastop je dokaj natan\u010dna zmes obojega, evropskega elektro-rocka in druga\u010dnega ameri\u0161kega hiphopa. Vsak je prispeval polovico repertoarja, igrajo vsi skupaj. Uvodna pridiga pripada D\u00e4leku, ki \u017ee s pojavo zasede ve\u010dji del odra, medtem ko je Franz kar nekje na robu. Dokler ne pride na vrsto v hrupni <em>Secret<\/em> ali ultraeksplozivni <em>Kissing The Sun<\/em>. Ve\u010dja zasedba za seboj prinese te\u017eji, masivnej\u0161i zvok, na trenutke se pribli\u017eajo vale\u010demu valovanju samih Swans. Nemogo\u010de je \u0161e kako mogo\u010de.<\/p>\n<p>Koncert s simfoni\u010dnim orkestrom je tretja zgodba. Repertoar je logi\u010dno prilagojen skladbam, ki \u017ee v izvirniku slonijo na semplanem orkestru, pomenljivo, ve\u010dina skladb je iz zgodnjih plo\u0161\u010d. Pod okriljem 30-\u010dlanskega orkestra se The Young Gods dokaj umirijo, postanejo nekako bolj prihuljeni, ve\u010dja pozornost je namenjena podrobnostim oziroma natan\u010dni izvedbi. Brez kozmi\u010dne komponente se izgubi ve\u010dji del njihove dra\u017ei in potrebujejo ve\u010d \u010dasa, da se zagrejejo. Vrhunec nastopa vseeno pripada \u0161e enemu gostu. Na istem festivalu so nastopili tudi <em>Fantomas<\/em>; The Young Gods so izkoristili prilo\u017enost in na oder povabili <em>Mikea Pattona<\/em>. V duetu s Franzem je zapel <em>September Song<\/em>, sam pa <em>Did You Miss Me? <\/em><em>Garyja<\/em> <em>Glitterja<\/em>, ki so jo The Young Gods priredili \u017ee na svojem prvem albumu. Ker je \u017ee v izvirniku pesem mala vokalna ekshibicija, se \u0161e posebej prilega Pattonovi interpretaciji. Koncert zaokro\u017ei younggodsovski val\u010dek <em>Charlotte<\/em>, \u0161e eden od mnogih prikazov in dokazov njihove neverjetne spretnosti prisvajanja in prilagajanja.<\/p>\n<p>Tako. Jaz sem ogret pred njihovim \u010detrtim prihodom k nam. Kaj pa vi?<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.theyounggods.com\/\">www.theyounggods.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dvojna recenzija pred nastopom The Young Gods v Kinu \u0160i\u0161ka 10. 2. 2011&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":2089,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-2087","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2087","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2087"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2087\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6088,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2087\/revisions\/6088"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2089"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2087"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2087"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}