{"id":20895,"date":"2020-04-03T01:10:27","date_gmt":"2020-04-02T23:10:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20895"},"modified":"2020-04-02T12:11:26","modified_gmt":"2020-04-02T10:11:26","slug":"the-who-who-are-you","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20895","title":{"rendered":"The Who – Who Are You"},"content":{"rendered":"\n

The Who<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Who Are You<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Polydor Records, 1978<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Plata Who Are You<\/em> benda The Who je iz\u0161la leta 1978.\nJaz pa sem \u017eivela v Novi Gorici in tako je bila ta plata v za\u010detku osemdesetih\nlet, tam nekje leta 1981, ko sem se za\u010dela kot zgodnja najstnica razgledovati\nnaokoli, \u0161e vedno v Trgovski hi\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

V Trgovski hi\u0161i, zna\u010dilno modernisti\u010dno oblikovani, v\npritli\u010dju stekleni, transparentni, sicer pa betonski, blago brutalisti\u010dni zgradbi,\nveleblagovnici za razvijanje socialisti\u010dnega srednjega sloja, je bilo vse. A ta\nmetaforika dostopnosti in razpolo\u017eljivosti blaginje je vendarle imela svoja\npravila vidnosti. Plate so bile najprej spodaj v kleti, potem v prvem\nnadstropju pri beli tehniki, par stojal, dve, tri plo\u0161\u010de na bend in to je bilo\nto.<\/p>\n\n\n\n

Dejstvo, da je Who Are You<\/em> po treh, \u0161tirih letih\npo izidu \u0161e vedno bila na razpolago, pove vse o tem, da Whojev prav zares nih\u010de\nni poslu\u0161al. Tudi v mojem generacijskem okolju ne. Nova Gorica je bila kar\nprecej metalsko mesto, \u010de sploh lahko govorim o kakr\u0161nikoli usmeritvi, ali pa\u010d\nzgolj o sentimentu najstni\u0161kega odboja. Ob koncu moje osnovne \u0161ole se je poslu\u0161alo\nAC\/DC, takrat je iz\u0161el njihov Back in Black<\/em>, poslu\u0161alo se je Mot\u00f6rhead,\nnjihov Ace of Spades<\/em> je bil vsepovsod, in potem so tu bili Iron Maiden s\nKillers<\/em>. Pankrti z Dolgcajtom<\/em>. So\u0161olka je z Eaglesov pre\u0161la na\nCulture Club. To so bile te konture. Bili smo kar izgubljeni.<\/p>\n\n\n\n

Toda The Who so v tem najstni\u0161kem kaosu, ki so ga vendarle\nuravnavali generacijski imperativi o bendovskih prav\u0161njostih, predstavljali nekaj\nmojega<\/em>, bili so ena prvih avtonomisti\u010dnih potez razvijajo\u010de se mlade\nosebnosti, postali so ena mojih prvih kulturnih izbir, ki se razlikuje od\ndrugih. Za predhodni kontekst je sicer poskrbela Varja, starej\u0161a sestra, ni\nbila njihova fenica, a imela je plato Tommy<\/em> in na steni plakat Rogerja Daltreyja.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj tega Tommyja se je o\u010ditno naselilo vame. Hodila sem\nv vi\u0161je razrede osnovne \u0161ole in se torej odlo\u010dila, da bom prevedla celotno besedilo\nte rock opere, in tako sem v kuhinji v Ruskem bloku, kjer smo \u017eiveli, prevajala\nin vse je \u0161lo lepo, dokler nisem pri\u0161la do to\u010dke, ko Ann-Margret poje Tommyju, \u00bbCan\nyou feel my temper \/ Rise, rise, rise, rise, rise!\u00ab<\/em>. Besedila so bila\nseveda napisana v pesni\u0161ki obliki, in tako sem glagol \u00bbrise\u00ab<\/em>, ki je stal\nv novi vrstici, spremenila v avtonomno stoje\u010d samostalnik \u00bbri\u017e\u00ab<\/em> in dobila\nprevod, \u00bbMar ne vidi\u0161, kako moja jeza \/ Ri\u017e, ri\u017e, ri\u017e, ri\u017e, ri\u017e!\u00ab<\/em> Ampak\nkaj, zdelo se mi je povsem v redu, iz te kombinacije besed sem brez kakr\u0161negakoli\nkognitivnega spora ustvarila pomen \u2013 in zdaj pi\u0161em prav tak\u0161ne pesmi.<\/p>\n\n\n\n

Tega benda se nikdar nisem naveli\u010dala. In vsi moji dragi ljudje to vedo. V svoji predlezbi\u010dni fazi v srednji \u0161oli sem par mesecev hodila <\/em>z Robijem. Robi je torej nekje izbrskal dvojno plato Quadrophenia<\/em>, in da bi imela nekaj skupnega, je meni podaril prvo plato, drugo pa obdr\u017eal zase. \u0160ele \u010dez mnoga leta, nekje v devetdesetih, ko so za\u010deli plate ponatiskovati na cedeje, sem prvi\u010d poslu\u0161ala drugi del. Za novo leto mi je Nina podarila romaneskni prvenec Petea Townshenda The Age of Anxiety<\/em>, ki je iz\u0161el novembra 2019. Glasbeni, kulturni okus se preko desetletij spreminja, jaz sem se spreminjala, se spreminjam, sprejemam novosti, zavra\u010dam novosti, sledim stvarem, jih preskakujem, menjujem razpolo\u017eenja in ob\u010dutja, odzive na dru\u017ebene probleme in strategije pre\u017eivetja, \u017eivim obdobja sre\u010de in obdobja kolapsov, postajam veteranka \u017eivljenja, malce \u0161epava sicer. Toda neka ljubezen se nadaljuje brez premora.<\/p>\n\n\n\n

\n