![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/Mediji.jpg\")
<\/figure><\/div>\n\n\n\n<\/p>\n\n\n\n
V predavanju \u017eelim razviti teoretske nastavke za razumevanje delovanja informativnih medijev danes, kakor jih ponuja Althusserjeva koncepcija ideolo\u0161kih aparatov dr\u017eave, in jih soo\u010diti s Hallovo uporabo koncepta hegemonije za razumevanje specifi\u010dne funkcije informiranja v “nacionalnih” medijih in s Habermasovo koncepcijo javnosti v kontekstu “neprelomljene komunikacije”. Namen je razviti pojmovna izhodi\u0161\u010da za orientacijo radikalnih politi\u010dnih pobud in poskusov njihove politi\u010dne uveljavitve v sodobnih medijskih razmerah.<\/p>\n\n\n\n
**<\/p>\n\n\n\n
Startajmo s tem,\nkako bi \u010dloveku, ki bi pri\u0161el iz kamenodobne dru\u017ebe, razlo\u017eili, kaj po\u010dne tisti\ndel medijev, ki mu re\u010demo informiranje. Rekli bi, da sproti zbira novice o\nvsem, kar se je zgodilo in bi utegnilo biti pomembno ali vsaj zanimivo za mnoge\nljudi, in nam potem to reprezentira v rubrikah in v oblikah, ki so ponovljive\nin so nam dobro znane in takoj razumljive. Ko je Manca Ko\u0161ir \u0161e predavala\nnovinarstvo na FDV, je v svojem u\u010dbeniku natan\u010dno ubesedila, kaj novinarstvo\npo\u010dne z novimi dogodki. Novinarstvo \u201cne daje novega znanja o svetu. Producira\nprepoznavanje sveta, kakor smo se ga \u017ee nau\u010dili prila\u0161\u010dati.\u201d Izraz \u00bbprila\u0161\u010danje\nsveta\u00ab je Marxov, iz Grundrisse. Proizvajanje, spoznavanje, \u010da\u0161\u010denje so\nnekateri izmed na\u010dinov, kako si ljudje prila\u0161\u010damo \u00bbsvet\u00ab, torej vse, kar za nas\nj\u00e8. Prila\u0161\u010damo si ga lahko v domi\u0161ljiji ali stvarno, \u010dustveno ali racionalno, z\nizdelovanjem re\u010di in z njihovim tro\u0161enjem. Specifi\u010dno za to, kar po\u010dne\nnovinarstvo, je, da nam sicer daje neko znanje, a tega ne po\u010dne tako kot\nznanost. Znanost nam daje novo znanje. Novinarstvo pa nam o novih dogodkih,\ntorej o ne\u010dem, \u010desar pravkar \u0161e nismo poznali, poro\u010da tako, da v novem nekaj prepoznavamo<\/em>, da torej novo prikazuje\nkot staro.<\/p>\n\n\n\n Medijsko\nporo\u010danje oziroma informiranje je torej izrazito ideolo\u0161ko po\u010detje. Formulacija\nKo\u0161irjeve je dragocena iz ve\u010d razlogov. Naprej zato, ker omogo\u010da, da\nideolo\u0161kost novinarstva takoj prepoznamo, \u010deprav sama tega ne re\u010de. Drugi\u010d pa\nzato, ker v ospredje svoje opredelitve postavi dve bistveni zna\u010dilnosti\ninformiranja: 1.) da je informiranje kot odnos do novega, kot vna\u0161anje novih\ndogodkov v na\u0161o skupno zavest, tudi ena oblika produkcije znanja; 2.) da pa v\nrazliki od znanosti ne producira zares novega znanja, se pravi, ne spreminja\nna\u0161ega odnosa do sveta, marve\u010d producira prepoznavanje sveta kot \u017ee znanega. To\npa natan\u010dno ustreza Althusserjevi koncepciji ideolo\u0161kega spoznanja, kakor ga\nopredeli v naslonitvi na Freuda in Lacana: prepoznanje je zgre\u0161eno spoznanje,\nnespoznanje, reconnaissance =\nm\u00e9connaissance<\/em>.<\/p>\n\n\n\n Tega ne smemo\npreve\u010d dramatizirati. Ve\u010dina na\u0161ih sre\u010danj je prepoznav oziroma redukcij na\nznano: tistole je moj prijatelj Robert, onole pa je skupina deklet. \u010ce nekoga\nne prepoznamo kot osebe, se pravi, kot posameznika, ga uvrstimo pod bolj ob\u010do,\nrodovno kategorijo: dekleta, fantje, mladi, delavci ipd. To smo po\u010deli ljudje\nvedno in povsod, saj se v svetu orientiramo in ga obvladujemo tako, da to, kar\nzaznavamo, spravljamo pod jezikovne pojme in miselne kategorije, ki jih pa\u010d\nimamo.<\/p>\n\n\n\n Posebnost\nsodobnih dru\u017eb pa je, da je koli\u010dina informacij, ki jih potrebujemo za dobro\norientacijo, se pravi, za informiranost, prerasla v posebno kvaliteto. Zavedamo\nse, da bodo na nas posredno vplivali tudi zelo oddaljeni dogodki: cunami na\nJaponskem je vplival na va\u0161 odnos do jedrske energije, poplave na Tajskem vplivajo\nna svetovne cene ri\u017ea in s tem morda na va\u0161o prehrano. Za dru\u017ebo in\ndru\u017eboslovce pa je eno izmed najpomembnej\u0161ih vpra\u0161anj, kak\u0161ne so za zbiranje\ninformacij kot bistveno po\u010detje v sodobni dru\u017ebi posledice tega, da je ta\ndru\u017eba globalni kapitalizem, da torej temelji na izkori\u0161\u010danju (predvsem\nsvobodnih mezdnih delavcev) in kjer se neenakosti v globalnem in lokalnem\nmerilu ve\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n Politi\u010dna\nekonomija medijev nam hitro poka\u017ee, da so izbiranje dogodkov, o katerih naj se\nporo\u010da, simbolna artikulacija dogajanja v avdiovizualna, pisna in govorna\nsporo\u010dila, tehnolo\u0161ko posredovanje teh sporo\u010dil medijskim organizacijam, ki na\ndrobno zalagajo z informacijami kon\u010dne uporabnike in kon\u010dna obdelava teh\nsporo\u010dil v medijih za gledalce, bralce, poslu\u0161alce danes globalni ekonomski\noligopol, ki slu\u017ei globalnim imetnikom ekonomske mo\u010di. Danes so najvplivnej\u0161i\nmediji redko pod neposredno kontrolo politike, ker to ni potrebno, saj je\npolitika sama neposredno v slu\u017ebi kapitalskih interesov na ozemlju poljubne\ndr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n Zanimivo je, da\nse zato zdijo mediji kriti\u010dnim mladim dru\u017eboslovcem prete\u017eno teoretsko\nnezanimivi. Zdijo se prozorni. Vse je jasno. Tisti, ki imajo mo\u010d, manipulirajo.\nLa\u017eejo. Ne smemo jim zaupati.<\/p>\n\n\n\n Tak odnos potem v\nnajbolj\u0161em primeru pripelje do na\u010drtov alternativnega informiranja, ki starta\nod spodaj, pri aktivistih in majhnih skupnostih, in se zana\u0161a na mre\u017eno\npovezovanje v vedno \u0161ir\u0161a omre\u017eja. Ne gre le za to, da je doseg alternativnega\ndelovanja omejen. Bolj problem je to, da se koncentrira bodisi na\nkontra-informiranje, bodisi na pokrivanje lastne dejavnosti in se tako\nsamoomejuje, medtem ko docela prepu\u0161\u010da masovnim medijem osmi\u0161ljanje vsakdanjega\nekonomskega, politi\u010dnega, kulturnega in ideolo\u0161kega delovanja dru\u017ebene celote\nin njihovih \u017eivljenj, kakor so vklju\u010dena vanjo.<\/p>\n\n\n\n Zato se je treba\nvrniti h koncepcijam, ki posku\u0161ajo izraziti prav to, kaj specifi\u010dnega prispeva\ninformiranje kot dejavnost v razliki do drugih dejavnosti k ohranjanju ali\nspreminjanju dru\u017ebenih razmerij. Dokler tega ne vemo, ne moremo pose\u010di v to\ndelovanje, da bi spremenili smer in u\u010dinke. Tako dolgo smo obsojeni na dru\u017ebeno\ndelovanje v kleti. Temu lahko v\u0161e\u010dno re\u010dete urbana gverila ali vzpostavljanje\nprostorov svobode ali kaj takega, lahko pa temu re\u010dete prosto\u010dasovna aktivnost\nali prostovoljno klo\u0161arstvo.<\/p>\n\n\n\n Imamo le nekaj kriti\u010dnih teorij iz zadnje \u010detrtine prej\u0161njega stoletja, ki posku\u0161ajo misliti informiranje kot dejavnost, ki ima predvidljive posebne u\u010dinke kot ena izmed dejavnosti, ki vladajo\u010demu razredu za nekaj slu\u017eijo. To so Althusserjeva teorija IAD, uporaba Gramscijevega pojma hegemonije v koncepciji Stuarta Halla o dru\u017ebeni vlogi informativnih medijev in Habermasovo razumevanje javnosti kot komunikacijske sfere dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Althusser – mediji kot ideolo\u0161ki aparat<\/strong><\/p>\n\n\n\n Z Althusserjem\nza\u010denjam, ker kriti\u010dno umesti informiranje kot empiri\u010dno ugotovljiv IAD med\ndruge IAD. Se pa z njim ne ukvarja. Zdi se, kakor da je zanj samoumevno, kaj informiranje\npo\u010dne. Zato obnovimo, v \u010dem je sploh teoretska inovativnost Althusserjevega\npristopa, ko gre za razumevanje medijev. Da bi to razumeli, je treba\nupo\u0161tevati, da : 1) delujejo IA z ideologijo in v ideologiji; 2) da delujejo\nprete\u017eno v zasebni sferi, torej na podro\u010dju, ki ga ve\u010dina drugih dru\u017ebenih\nteorij razume kot podro\u010dje zasebnosti oziroma civilne dru\u017ebe in ne kot podro\u010dje\ndelovanja dr\u017eave ali, \u0161ir\u0161e, kot polje politi\u010dnega; 3) bistveno v tej\nAlthusserjevi teoriji je, da razume delovanje vseh IAD skupaj kot reprodukcijo\nprodukcijskih razmerij, se pravi, ohranjanje temeljnih dru\u017ebenih razmerij tako,\nda bodo \u0161e naprej v njih gospodovali tisti, ki gospodujejo zdaj; 4) ker se tudi\nupiranje danim dru\u017ebenim razmerjem in njihovo spreminjanje po Althusserju\ndogaja znotraj teh aparatov samih, je temeljni strate\u0161ki cilj vladajo\u010dih\nohranjati tak\u0161no razporeditev in notranjo strukturo IAD, ki jim zagotavlja\npremo\u010d ali, druga\u010de povedano, glavni cilj boja je za vladajo\u010de to, da poteka po\npravilih, ki zagotavljajo zmago njim; pravila igre niso zunaj igre kot njen\nnevtralni okvir, ampak prav s tem, da delujejo kot zunanji okvir, posku\u0161ajo\nomejevati mo\u017ene izide na take, ki so sprejemljivi za vladajo\u010de. Pravila so tako\nreko\u010d strate\u0161ki cilj igre, zato so dejansko \u00bbznotraj\u00ab igre in kdor jih sprejema\nkot nevtralni okvir, je \u017ee vnaprej sprejel vlogo pep\u010dka.<\/p>\n\n\n\n To zadnje \u2013\nglavni zastavek boja znotraj IAD je njegov okvir oziroma pravila, po katerih\nboj poteka \u2013 velja pri Althusserju za vse IAD, ne samo za informativni, in\nvelja tudi za dispozitiv IAD, se pravi, za razmerja hierarhije med njimi in\nsorazmerno mo\u010d posameznega izmed njih. V tekstu, napisanem 1969, potem\ndokazuje, da klju\u010dni IAD v kapitalizmu ni ve\u010d cerkev, kot je bila v fevdalizmu,\nampak \u0161ola.<\/p>\n\n\n\n Althusser mo\u010dno\npoudari, da je njegovo navajanje, kateri IAD sploh obstajajo, empiri\u010dno in\npredteoretsko. \u010ce poskusimo obnoviti njegov seznam danes, opazimo nekaj\nzanimivega. Medtem ko del IAD, ki jih navaja, v dana\u0161nji dru\u017ebi \u0161e obstaja\nrelativno neodvisno od medijev (\u0161ola in pravo), pa ve\u010dina izmed njih deluje na\nnas prete\u017eno ali vsaj deloma s posredovanjem medijev, mediji pa delujejo v\nkomercialni, ekonomski sferi dru\u017ebe. Informacijski aparat je danes podrejen del\n\u0161ir\u0161ega medijskega aparata. O\u010ditna ekonomska funkcija medijskega aparata je, da\nnaslavlja uporabnike medijev kot potro\u0161nike in nas preko medijskih vsebin kot\nembala\u017ee za ogla\u0161evanje vklju\u010duje v kapitalisti\u010dne procese produkcije in\npotro\u0161nje neposredno kot tar\u010de ideolo\u0161kih procesov nenehnega spreminjanja\nsamopodobe, s \u010dimer smo vnaprej obdelani, da bi bili sprejemljivi za tro\u0161enje\nin s tem za nadaljevanje ciklov raz\u0161irjene akumulacije kapitala.<\/p>\n\n\n\n Informacijski IAD\nni edini, ki je kot podrejen vklju\u010den v medijski aparat. Kulturni aparat razen\nkot nekaj vzdr\u017eevanih ustanov, ki so okras nacije in dr\u017eave, ne obstaja ve\u010d kot\nsamostojen sklop ustanov in praks, ampak je vklju\u010den v kapitalisti\u010dno\nprodukcijo blaga in storitev prav preko medijev: to skoraj popolnoma velja na\nravni distribucije in potro\u0161nje (le spomnite se, kako dostopate danes do filmov, ki jih gledate, in glasbe, ki jo\nposlu\u0161ate? O njih se informirate v medijih, jih naro\u010date in si jih nalo\u017eite\nin jih tro\u0161ite v mediju, najve\u010dkrat osebnem PC), v veliki meri pa tudi \u017ee na\nravni produkcije, saj je materialna oblika obstoja kulturnega blaga, npr. knjige\nali nosilca zvoka ali vizualnega produkta vedno \u017ee komunikacijski produkt in\ncelo neposredni dogodki, kot so gledali\u0161\u010de, plesna predstava, koncert,\nperformans so prepredeni s KIT. \u2013 Za politiko v vulgarnem pomenu strank je v\n\u010dasu predvolilne kampanje povsem o\u010ditno, da je siamski dvoj\u010dek medijev; dvoj\u010dka\nse sovra\u017eita, ker sta nelo\u010dljiva in eden brez drugega ne zna in ne more \u017eiveti.\n\u2013 Za dru\u017eino je Bojan Baskar \u017ee pred kak\u0161nimi 30 leti povedal, da je televizor\ndru\u017einski \u010dlan in najin so\u0161olec Jani Kova\u010di\u010d je isto generacijsko spoznanje povzel\nv verz \u00bbHladilnik je moja mati, moj o\u010de je televizor.\u00ab Kolikor se dru\u017eina \u0161e\nzbere, se pogosto okoli medija, mediji na \u010delu s TV pa vseskozi uprizarjajo\nspektakel dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n Moja teza je\ndvojna. 1) Mediji in ne \u0161ola so centralni IA dana\u0161nje dru\u017ebe in pri tem\n\u00bbcentralni\u00ab ni mi\u0161ljeno le v prenesenem pogledu. Mediji deloma povzemajo nekdaj\nsamostojne IAD vase, deloma jih delajo odvisne od medijev, medije pa\npostavljajo kot tisto sfero, v kateri se zdi, da neka druga sfera, npr. dru\u017eina\nali politika, sploh \u0161ele eksistira za ljudi sploh, za druge dru\u017ebene sfere in\nkon\u010dno za sebe samo. Mediji se zdijo ob\u010di posrednik, ki dolo\u010da podobo, v kateri\nje sploh \u0161ele mogo\u010de \u00bbzagledati\u00ab posamezne dele dru\u017ebe in to zrcalo je, jasno,\nukrivljeno. 2) Najbr\u017e niste opazili, a ko govorim o medijih kot o IA, ne\ndodajam prilastka \u00bbdr\u017eave\u00ab. Trdim dobesedno, da ideolo\u0161ki aparati niso ve\u010d\nprilastki dr\u017eave. A kaj potem so? Tako kot represivni aparat dr\u017eave sam\nso tudi IA potegnjeni v reprodukcijo\nprodukcijskih razmerij neposredno kot v reprodukcijo celokupnega dru\u017ebenega\nkapitala in njegovih eksisten\u010dnih pogojev<\/strong>. Kot skrito, a bistveno zaslugo\nAlthusserjeve koncepcije razumem prav to, da namesto o \u00bbdr\u017eavi\u00ab v zvezi z\nideologijo danes lahko govorimo o reprodukciji dru\u017ebenih razmerij. To je raven\nteorije, brez katere so bomo izgubili, in ki implicira \u00bbdr\u017eavo\u00ab in \u00bbekonomijo\u00ab\nkot abstrakciji, ki dobita svoj pomen \u0161ele v lu\u010di celotnega procesa\nreprodukcije dru\u017ebenih razmerij z vsemi njenimi zatikanji.<\/p>\n\n\n\n Skratka, govoril bom o IA, ne ve\u010d o IAD. \u010ce se vam to sli\u0161i kot oslovsko riganje, potem to pove\u017eite z ogla\u0161evanjem kot osrednjim ideolo\u0161kim diskurzom sodobnih IA, pa bo kar prav. Govoril bom o reprodukciji produkcijskih razmerij \/rpr\/, ne o dr\u017eavi ali ekonomiji posebej.<\/p>\n\n\n\n Gramsci, hegemonija in medijski \u0161tudiji<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zdaj pa se vrnimo v 70. leta, da bomo teoretsko napredovali. S. Hall je v analizi takratne britanske TV, ki je obstajala iz duopola BBC in ITV, opredelil funkcijo nacionalnih informativnih medijev v sodobni kapitalisti\u010dni dru\u017ebi preprosto kot reprodukcijo vladajo\u010de ideologije. Svojo opredelitev je razumel v kontekstu Gramscijeve teorije hegemonije. V kontekstu britanskih kulturnih \u0161tudijev tistega \u010dasa je \u0161lo za to, kako razumeti proces radikalne dru\u017ebene spremembe iz kapitalizma v dejansko demokrati\u010dno in egalitarno dru\u017ebo ne kot trenuten prevrat v represivnem aparatu in vzpostavitev diktature proletariata, ampak kot dolgotrajen kulturni boj, kjer demokrati\u010dne sile znotraj institucij dru\u017ebe prevladajo nad dominantno ideologijo in njenimi nosilci. Za teoretsko razumevanje Halla in tistih, ki so mu sledili, je bistveno vedeti, da so se v neki pomembni to\u010dki kriti\u010dno odvrnili od Althusserja in se naslonili na 30 let starej\u0161o Gramscijevo koncepcijo. Menili so, da je teorija IAD omejena in omejujo\u010da, ker da razume podro\u010dje kulture in ideolo\u0161kih bojev kot podro\u010dje popolnega gospostva vladajo\u010dega razreda. Po njihovem je potrebna teorija, ki je bolj optimisti\u010dna in ki vidi mo\u017enost, da se podrejene dru\u017ebene skupine hegemoniji uprejo in od znotraj spreminjajo pomen in zna\u010daj kulturnih praks. Model, kako to po\u010dnejo, je njegov tekst \u00bbEncoding \/ Decoding\u00ab: medijska sporo\u010dila so njihovi prejemniki zmo\u017eni razumeti avtonomno in ravnati avtonomno s pomo\u010djo izku\u0161enj iz svojega \u017eivljenjskega sveta, ki nasprotujejo interpretacijam, katere ponujajo informativni mediji.<\/p>\n\n\n\n No, po mojem je\nvrnitev od Althusserja h Gramsciju teoretska slepa ulica. To se dobro poka\u017ee v\nusodi britanskih kulturnih \u0161tudijev samih: prevladujo\u010di tok od cca 1990 dalje\nje slavljenje bistroumnih na\u010dinov, na katere potro\u0161niki medijskega blaga\nnajdejo zadovoljitev, smisel in u\u017eitek v tem, kar jim je ponujeno. Zablodo\npojasnjujem kot sprejetje preve\u010d poenostavljene predstave o Gramscijevi\nteoriji. Zanje je sfera medijske potro\u0161nje nekak\u0161na tr\u017enica, kjer se posameznikom\nnekaj ponuja, ti pa temu, kar tam kupijo, dajo lasten pe\u010dat kratko malo s tem,\nda v tem najdejo neki, domnevno \u00bbsvoj\u00ab, smisel ali u\u017eitek. V tem, da u\u017eivate po\nsvoje, pa po mojem ni \u0161e prav ni\u010d dru\u017ebeno subverzivnega. Nasprotno! \u010ce vam\nprodajo avto in ga uporabljate, da se z njim zaletavate v zid, to prodajalcev\nni\u010d ne moti, dokler to prodaje novih avtov ne zavira, ampak jih morda celo\npospe\u0161uje. Suverenost kupca v kapitalizmu je, da po\u010dne z nakupom, kar ga je\nvolja. Absolutni lastnik avta je in ni se mu treba voziti z njim, \u010de se no\u010de.\n\u010ce pa tro\u0161ite denar zato, da v ekskluzivni skupnosti gojite domnevno\nsubverziven \u017eivljenjski stil (pa je vseeno, ali je to sado-mazo ali veganstvo),\nste v korist gospostva ubili dve muhi na en mah: ustvarili ste novo potro\u0161ni\u0161ko\nni\u0161o in spremenili subverzivnost v igro, ki celo \u0161iri obseg \u017eivljenjskih praks,\nki si jih je podredilo kro\u017eenje kapitala.<\/p>\n\n\n\n Zato se mi zdi\nHallova opredelitev, da informativni mediji \u00bbreproducirajo vladajo\u010do\nideologijo\u00ab, produktivna samo s pogojem, da jo umestimo v post-althusserjanski\npojmovni okvir centralnega mesta, ki ga imajo mediji danes v reprodukciji\ndru\u017ebenih razmerij. Ta umestitev ima dva koraka. Najprej ne smemo pozabiti, da\ninformiranje danes deluje znotraj komercializirane medijske sfere. (To, da je\nRTVS pravno formalno \u00bbjavna\u00ab, je le \u0161e anahronizem, saj je njen na\u010din\ndelovanja, z ogla\u0161evanjem in pozicioniranjem oddaj, popolnoma enak kot pri njenih\nkonkurentih in je res, kar ji o\u010ditajo, da je le \u0161e ena komercialna RTV z\nekonomskim privilegijem.) Kot potro\u0161niki izku\u0161amo to, kar nam mediji ponujajo,\nkot izbiro blaga glede na na\u0161 okus in \u017eep in znotraj te ponudbe je informiranje\nena izmed tr\u017enih ni\u0161, embala\u017ea za prodajanje zdravil in uspaval (ker je publika\nstarej\u0161a). Tudi ponudbo kandidatov na volitvah oboji, kandidati in volivci,\nrazumejo kot izbiro med blagovnimi znamkami.<\/p>\n\n\n\n Pod \u00bbreprodukcijo vladajo\u010de ideologije\u00ab kot funkcijo informiranja si zato ne smemo predstavljati prevlade te ali one posamezne politi\u010dne doktrine \u2013 cufanje za naklonjenost posameznega medija med parlamentarnimi strankami je za na\u0161o analizo nepomembna povr\u0161ina dogajanja. Reprodukcija vladajo\u010de ideologije je v skladu z Althusserjevim pristopom reprodukcija okvira tematskih podro\u010dij,<\/strong> ki se v informativnih medijih sploh lahko pojavijo, in spektra stali\u0161\u010d o njih, ki je v tem okviru mogo\u010de javno izre\u010di. Ta okvir se dokaj dobro ujema z okvirom tem, s katerimi se ukvarjajo parlamentarne stranke. S ponavljanjem vedno istih tem v predalih, ki so jim vnaprej namenjeni, in z odsotnostjo drugih tem, za katere predala ni, se reproducira torej tudi izklju\u010devanje ne le nekaterih vsebin, ampak izklju\u010devanje vsake alternativne ureditve diskurzivnega vesolja neke dru\u017ebe<\/strong>. Zato sem sam redefiniral Hallovo opredelitev tako, da pravim, da je specifi\u010dna funkcija dominantnih informativnih medijev reprodukcija okvira konsenza<\/strong>. Koncept konsenza prihaja iz Habermasove teorije, ki je dokaj druga\u010dna, in pomeni privolitev v to, kaj so lahko teme komunikacije, in s tem na nek na\u010din soglasje o tem, katere teme se nahajajo znotraj dominantnega ideolo\u0161kega okvira kot dovoljene ali celo samoumevne, katere pa v tem okviru niso mogo\u010de ali zamisljive, npr. nacionalizacija ali, bolje, socializacija, privatne lastnine. Okvir konsenza zagotavlja, da so teme, o katerih se v dru\u017ebi razpravlja, samoumevne, prav tako pa spekter mo\u017enih stali\u0161\u010d glede njih. Vklju\u010denost informiranja v medijski IA pa zagotavlja \u0161e nekaj pomembnega: postvarelost tem razprave, homologno postvarelosti blaga, ki se ogla\u0161uje v medijih: dru\u017eba se ka\u017ee kot svet danih re\u010di, storitev, blagovnih znamk. \u0160ele zaradi postvarelosti topik, ki se sploh utegnejo prikazati v informativnih medijih, se za\u010dne zdeti, da v vsebini poro\u010dil namesto \u0161opka puhlic napa\u010dno prepoznavamo nekak\u0161en odsev \u00bbrealnosti\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Habermas, kriti\u010dna razse\u017enost javnosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n J. Habermas pa je\nzame klju\u010dnega pomena kot teoretik javnosti. Do Habermasa kot verjetno glavnega\nteoretika liberalne Evrope pa moramo biti kriti\u010dni in previdni. Njegova\nneminljiva zasluga je, da je pokazal, da je v ozemeljsko velikih dru\u017ebah s\nkompleksno delitvijo dela mogo\u010de javno in torej vsaj v na\u010delu sporazumno\nurejanje skupnih zadev (\u010demur so Grki rekli demokracija) samo s pomo\u010djo\nmedijev. Habermas ne zagotavlja, da mediji vedno in na\u010deloma omogo\u010dajo\ndemokracijo. Sprejeti pa velja njegovo spoznanje o povezanosti med obstojem\nposebne dru\u017ebene sfere politi\u010dnega kot sporazumnega re\u0161evanja konfliktov v\ndru\u017ebi kot skupnih, ne zasebnih zadev, in posebne dru\u017ebene sfere medijsko\nposredovane javnosti kot sfere soo\u010danja razli\u010dnih pogledov in interesov kot\nracionalnih, razumno utemeljenih mnenj. Mediji mnenja kreirajo, ljudje jih kot\njavnosti samostojno presojamo in predelane posredujemo v javno sfero, namen\ntega po\u010detja pa je artikulacija\nproblemov kot skupnih zadev dru\u017ebe<\/strong>, s tem pa politizacija dru\u017ebenega \u017eivljenja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Habermas, ki je\nizhajal v bistvu iz Kantovih eti\u010dnih zahtev, je dobro videl omejitve liberalne\njavne sfere kot sfere, kjer se soo\u010dajo mnenja posameznikov<\/strong>, oseb. A kot Adornov in Horkheimerjev u\u010denec je\nzdvomil nad perspektivo bolj\u0161evi\u0161ke verzije komunizma in je v totalitarnih\nre\u017eimih videl realizirano dru\u017ebeno tendenco po popolni podreditvi\nindividualnega mnenja prisilnemu kolektivnemu poenotenju, prav tako pa je\nvidel, da so te\u017enje h konformizmu prevladujo\u010de v liberalni zahodni dru\u017ebi.\nNjegova kasnej\u0161a teorija je \u0161la v smer utemeljevanja potrebe po komunikacijski\nsferi kot sferi, kjer se sporazumevamo, medtem ko je ekonomska sfera sfera\nboja, konkurence, izklju\u010devanja, neenakosti. \u2013 O\u010ditali so mu, da idealizira\nkomunikacijsko sfero, nekateri kritiki (zlasti feministke) pa so poskusili\nnamesto ideje o eni, skupni javnosti kot nedosegljivi in kjer je pravzaprav\npoliti\u010dni naboj spreminjanja dru\u017ebe izpraznjen, saj gre samo \u0161e za obnavljanje\nkonsenza, afirmirati idejo alternativnih javnosti kot \u00bbpristnih\u00ab javnosti.<\/p>\n\n\n\n Sam \u017eelim ohraniti kriti\u010dno razse\u017enost koncepta javnosti. Zame so javnosti nastajajo\u010de in izginjajo\u010de tvorbe na vseh ravneh dru\u017ebe, od lokalne do globalne, in na vseh podro\u010djih dru\u017ebenega \u017eivljenja. Javnost se oblikuje tam in takrat, kjer in ko neki medij omogo\u010di posameznikom, ki imajo nek problem, da v njem ne vidijo ve\u010d osebne te\u017eave, ampak skupen problem, o katerem je mogo\u010de govoriti, ga osvetliti in razumeti, oblikovati skupna stali\u0161\u010da, ta stali\u0161\u010da sporo\u010dati drugim, ki ga lahko pomagajo re\u0161iti. To imenujem artikulacija problema kot skupnega in politizacija. Politi\u010dno je tisto, kar lahko naredimo s skupnimi mo\u010dmi in v dobro vseh, \u010deprav je mogo\u010de to le problem manj\u0161ine. \u010ce razmi\u0161ljamo tako, potem: 1) re\u0161imo politi\u010dno pred vulgarizacijo v mainstream strankarski politiki; <\/p>\n\n\n\n 2) dojamemo, da je politi\u010dno potencialna razse\u017enost katere koli sestavine na\u0161ega \u017eivljenja v dru\u017ebi, ne pa odtujena sfera seznama ukrepov, ki jih obljubljajo parlamentarne stranke, \u010de jih bomo izvolili; <\/p>\n\n\n\n 3) da javnosti in politi\u010dno produciramo ljudje sami skozi lastne dru\u017ebene prakse in da zunaj dru\u017ebenih akterjev javnosti in politi\u010dnega ni; <\/p>\n\n\n\n 4) javnosti so dejansko pluralne, vendar pa izgubijo svojo mo\u010d in potencialno prevratnost, \u010de se ne zavemo, da \u00bbjavnost nasploh\u00ab obstaja samo toliko in tam, kolikor in kjer sami tvorimo svoje delne javnosti in ustvarjamo politi\u010dno.<\/p>\n\n\n\n Dru\u017ebe ni mogo\u010de\nradikalno spremeniti, \u010de ne razbijemo samoumevnega okvira konsenza v\ninformativnih medijih. To je treba in mogo\u010de delati tako od znotraj, z\nrefleksijo in spremembo novinarskih rutin, z druga\u010dnim na\u010dinom organizacije\nzbiranja vesti, z alternativnimi ureditvami tematskih podro\u010dij posameznih\nmedijev. Treba je pose\u010di od zunaj v obstoje\u010de medije in jih prisiliti k\nnotranji spremembi pozornosti in k spremembi organizacije dela. Treba je\nustvarjati nove medije z druga\u010dnim na\u010dinom dela in druga\u010dno agendo. Treba je\nobrniti trend privatizacije informativnih medijev in zahtevati od dr\u017eave pomo\u010d\nnovinarjem, da se organizirajo v javne zavode ali v kooperative, katerih cilj\nni ustvarjanje dobi\u010dka z ogla\u0161evanjem, ampak nastajanje javnosti. Seznam bistvene literature k predavanju na ISH 18.4. 2013<\/em><\/p>\n\n\n\n Louis Althusser, \u00bbIdeologija\nin ideolo\u0161ki aparati dr\u017eave\u00ab v Izbranih\nspisih<\/strong><\/p>\n\n\n\n Antonio Gramsci, raztreseno po Izbranih spisih<\/em><\/strong>, predvsem v razdelku \u00bbMisli o intelektualcih in organizaciji kulture\u00ab<\/p>\n\n\n\n Stuart Hall, \u00bbEncoding\/Decoding\u00ab,\nv razli\u010dnih zbornikih in na spletu<\/p>\n\n\n\n J\u00fcrgen Habermas, Strukturne spremembe javnosti<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n J\u00fcrgen Habermas, Theory of Commu<\/em><\/strong>nicative Action<\/strong> <\/em>(na spletu) <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Glavni urednik Nove Muske dr. Jo\u017ee Vogrinc o medijih, informiranju in javnosti. Rubrika Intervencije.<\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":20916,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-20913","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20913","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20913"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20913\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20929,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20913\/revisions\/20929"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20916"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20913"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20913"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20913"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/p>\n\n\n\n
\n
\n
<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n