{"id":20964,"date":"2020-04-08T13:07:10","date_gmt":"2020-04-08T11:07:10","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20964"},"modified":"2020-04-08T13:07:11","modified_gmt":"2020-04-08T11:07:11","slug":"angel-iz-montgomeryja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20964","title":{"rendered":"Angel iz Montgomeryja"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"font-size:18px\" class=\"has-text-align-center\"><strong>JOHN PRINE (1946 &#8211; 2020)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"768\" height=\"768\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-20965\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine-600x600.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/john-prine-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><figcaption>foto: www.johnprine.com<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p>\u00bbPrivo\u0161\u010dil si bom koktejl, vodko in ingverjevo pivo,\u00ab je pel John Prine v svoji pesmi <em>Ko bom pri\u0161el v nebesa (When I Get To Heaven)<\/em>, \u00bbpokadil bom cigareto, dolgo devet milj!\u00ab Po dolgih letih bolezni in neutrudnega nastopanja si jo bo lahko pri\u017egal, nam pa so ostale njegove pesmi, opus, ki so ga cenili Nobelovci in sleherniki, ki je bil oster in empati\u010den hkrati, nikomur ni prizana\u0161al, a hkrati ni razdru\u017eeval poslu\u0161alstva. Bob Dylan je besedno spretnost Johna Prina primerjal s Proustom, Kris Kristofferson je v \u0161ali izjavil, da \u00bbbomo vsi ostali brez dela, \u010de temule mulcu uspe!\u00ab in \u0161e, smrtno resno: \u00bb\u010ce ima bog najljub\u0161ega avtorja, je to gotovo John Prine!\u00ab Ko so objavili, da je umrl, se je med prvimi oglasil pisatelj Stephen King. In Prinovo delo je odmevalo tudi pri nas.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=lrn61oGSEg4\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>\u00bbDvakrat sem ga videl v \u017eivo,\u00ab mi je napisal glasbeni urednik Jane Weber, ko je izvedel za novico, \u00bbin globoko se me je dotaknil.\u00ab Res je; ko sem kot nadobuden povratnik na ljubljansko komparativistiko jeseni 1999 za\u010del delati na Valu 202 v njegovi oddaji, sva se v pogovorih kar naprej vra\u010dala k delu Johna Prina. Od leta 1971, ko je pri zalo\u017ebi Atlantic izdal prvenec s pesmimi, kot so <em>Hello In There, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=OLVWEYUqGew\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\" aria-label=\"Sam Stone (opens in a new tab)\">Sam Stone<\/a> <\/em>in <em>Angel From Montgomery<\/em>, je nanizal zavidanja vreden opus iz vseh koti\u010dkov na\u0161e vsakdanjosti, razmerij, upanj in strahov. Konceptualne in umetni\u0161ke mo\u010di\/koherence prvenca pozneje sicer ni nikoli ve\u010d zares presegel, a to tudi ni bil njegov namen. Njegov namen je bil, kot je sam povedal, pisati pesmi, ki so spregovorile v resni\u010dnem jeziku resni\u010dnim ljudem. Eden dveh najzna\u010dilnej\u0161ih predstavnikov \u010dika\u0161ke kantavtorske scene \u2013 drugi je bil prav tako pokojni Steve Goodman \u2013 je pesmi za\u010del pisati na svojih po\u0161tarskih poteh: \u00bbRazna\u0161ati po\u0161to je bilo, kot bi vsak dan bil na poti skoz veliko knji\u017enico!\u00ab je povedal. Vsaj na za\u010detku s pisanjem ni imel te\u017eav, pesmi so prihajale kar same, pozneje pa je, da bi se osvobodil spon glasbene industrije, ustanovil lastno zalo\u017ebo in plo\u0161\u010de izdajal v lastnem tempu: redkeje, a ko so pri\u0161le v javnost, so vedno vzbudile pozornost. Tako je bilo tudi z zadnjo avtorsko, <em>The Tree Of Forgiveness<\/em>, ki je iz\u0161la trinajst let po predzadnji, <em>Fair And Square <\/em>(2005). \u00bbZaprli so me v hotel v Nashvillu, da sem kon\u010dno zbral ko\u0161\u010dke listkov, ki so \u017ee leta le\u017eali naokrog!\u00ab je povedal. \u010cemu so pesmi zadnja leta prihajale tako redko? \u00bbSaj niso,\u00ab je rekel, \u00bble bil sem prelen, da bi jih \u0161el posnet. Zdelo se mi je, da sem ravnokar izdal album, pa je minilo trinajst let!\u00ab A ni \u0161lo za lenobo, le tempo je Prine prilagajal zdravju; med letoma 1998 in 2018 je dvakrat premagal raka in imel \u0161e vrsto drugih zdravstvenih te\u017eav. Ves \u010das je redno nastopal. Vmes so plo\u0161\u010de sicer izhajale, le da antologijske, koncertne ali duetne. Snemal je z bluegrassovsko legendo Macom Wisemanom in posnel dve plo\u0161\u010di duetov s \u00bbsestrami po peresu\u00ab, kantavtoricami in pevkami, s katerimi je bodisi dolga leta prijateljeval bodisi je nanje odlo\u010dilno vplival. Izdal je svoje zgodnje demo-posnetke in pomagal \u0161tevilnim mladim talentom \u2013 eden izmed njih je bil zdaj kultni avtor Todd Snider, ki je sprva delal kot pomo\u010dnik pri Prinovi zalo\u017ebi, nato pa si ustvaril zanimivo in pestro kariero zunaj medijskega mainstreama.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"John Prine - Aint Hurtin Nobody\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/J1EF9Q2m7pA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>Mojstrstvo peresa Johna Prina se je dokazovalo zlasti v prefinjenem humorju in presenetljivih besednih igrah; njegova avtorska specifika je segala tudi ali zlasti na polje medbesedilnosti, denimo v pesmih <em>Everybody, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=6jKopYJfjeQ\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\" aria-label=\"Picture Show (opens in a new tab)\">Picture Show<\/a>, Sins Of Memphisto <\/em>in <em>Ain&#8217;t Hurtin&#8217; Nobody<\/em>. Znal je ostro pi\u010diti v pesmih o medsebojnih odnosih (<em>All The Best<\/em>) ali pa je te medsebojne odnose popeljal v globoko in resno ontologijo (<em><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=eFvenjll1Bk\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\" aria-label=\" (opens in a new tab)\">Speed Of The Sound Of Loneliness<\/a>, Far From Me, Storm Windows<\/em>). Znal je biti samoironi\u010den (<em>Fish And Whistle, When I Get To Heaven, Please Don&#8217;t Bury Me<\/em>), empati\u010den (<em>Angel From Montgomery, People Puttin&#8217; People Down, Unwed Fathers<\/em>), odbito anga\u017eiran (<em>Sabu Visits The Twin Cities Alone, Come Back To Us Barbara Lewis Hare Krishna Beauregard, Jesus The Missing Years<\/em>) ali pa tudi neprizanesljivo anga\u017eiran (<em>Sam Stone<\/em>). Znal je pisati s perspektiv, ki jim je bil morda kos zgolj \u0161e Dylan, pa \u0161e ta se je \u010dudil, ko je sli\u0161al pesem <em>Donald And Lydia<\/em>. \u010ceprav je veljal za countryjevskega ali folkovskega kantavtorja, se ni bal pose\u010di drugam, saj je javno priznaval, da je velik fan Elvisa Presleyja in celotne izvajalske zasedbe zalo\u017ebe Sun iz Memphisa \u2013 tako je konec sedemdesetih posnel \u00bbrockabillyjevski\u00ab album <em>Pink Cadillac<\/em>, presli\u0161al slabe kritike (\u010deprav album sploh ni bil slab, a ker je sko\u010dil iz predala, v katerega so ga vtikali, kritikom ni bilo prav) in bil na album ponosen. Ko je ustanovil svojo zalo\u017ebo, je tudi kot avtor vse ve\u010d sodeloval z drugimi pisci. \u010ce ga je prijelo, je mirno posnel tudi neavtorsko pesem in leta 2005 s svojo izvedbo pesmi <em>Clay Pidgeons <\/em>javnost spomnil na delo Blazea Foleyja, eno najbolj skrivnostnih avtorskih osebnosti teksa\u0161ke samohodne avtorske scene sedemdesetih in osemdesetih; nanj sta poprej \u017ee opozarjala Willie Nelson in Merle Haggard. In v zadnjih letih je k svoji zalo\u017ebi spet intenzivno privabljal mlade talente. Za zadnji studijski album je pobral vrsto nagrad, decembra 2019 pa \u0161e grammyja za \u017eivljenjsko delo (poleg dveh, ki ju je prejel \u017ee prej).<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"John Prine Hello In There\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/VKoYHFVBpEA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>\u0160\u010depec osebne note ne bo odve\u010d: John Prine je bil med samospevci za moje avtorsko literarno-glasbeno delo poleg Dylana in Cohena br\u017e\u010das klju\u010den. Ob poslu\u0161anju njegovih pesmi sem spoznaval pomen duhovite, jedrnate, a udarne besede, kar mi je pri\u0161lo \u0161e kako prav. Prvi\u010d sem se z njegovo glasbo sre\u010dal \u017ee v osnovni \u0161oli, ko je Dragan Buli\u010d v svoji oddaji zavrtel <em>Hello In There<\/em>, nakar sem posku\u0161al zbrati, kar se je dalo; do njegovih plo\u0161\u010d je bilo te\u017eko priti, pa sem, ko se je odprl svetovni splet, kar iz njegove spletne trgovine pobral vse, kar mi je manjkalo. Preu\u010deval sem ga, kot sem preu\u010deval Dylana, Cohena in Waitsa, prevedel za celo antologijo njegovih pesmi in ga celo kontaktiral glede pravic. \u017dal se ni iz\u0161lo, a ni\u010d zato. In seveda, Prine je vplival name tudi kot kitarist \u2013 imel je svojstven, prepoznaven slog, ki mi je bil blizu in njegove prvine sem \u2013 kot prvine Cash-pickinga \u2013 podzavestno inkorporiral v svoj slog igranja, ki sem si ga kot spastik skozi leta u\u010dinkovito prilagodil v svoje namene. Vedno sem imel raje minimalisti\u010dne kitariste kot postavlja\u0161ke \u00bbdrka\u010de\u00ab po strunah, pa ne zgolj zato, ker me rokohitrstvo ne fascinira, pa\u010d pa zato, ker so tisti drugi (vsaj zame) bolj intimni, nepretenciozni in izrazni. John Prine tako tudi po tej plati zame ostaja virtuoz, \u010deprav bi se kdo morda temu posmehnil. A naj se; narod na\u0161 dokaze hrani in navsezadnje so pomembne <em>pesmi<\/em> in kaj z njimi (ali v njih) naredi\u0161. John Prine se je s svojimi dotaknil mnogih in tudi v prihodnosti se bo ta krog \u0161e \u0161iril. Angel iz Montgomeryja se je morda poslovil, besede in akordi pa odmevajo. Sre\u010dno pot, John, odpo\u010dij si in pok\u00e1di kon\u010dno tisto cigareto!<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"John Prine - When I Get To Heaven - The Tree of Forgiveness\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/OaDGYFNmtyY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>John Prine (1946-2020)<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":20966,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-20964","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20964","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20964"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20964\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20968,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20964\/revisions\/20968"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20966"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20964"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20964"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20964"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}