{"id":20969,"date":"2020-04-10T01:02:00","date_gmt":"2020-04-09T23:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20969"},"modified":"2020-04-10T11:49:49","modified_gmt":"2020-04-10T09:49:49","slug":"the-cure-disintegration","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20969","title":{"rendered":"The Cure – Disintegration"},"content":{"rendered":"\n

The Cure<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Disintegration<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fiction, 1989<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Medulin, junij 1991. Za\u010denja se pravo poletje, s prijateljico Mojco pre\u017eivljava po\u010ditnice v bungalovu njene stare mame. Osnovna \u0161ola je kon\u010dana, pred nama so prostranstva jadranskega morja in no\u010di, ki nimajo ve\u010d policijske ure, svobodni sva. To so \u010dasi, ko med obvezno opremo \u017eurerskih odprav (\u0161e) ni plastenke vode in telefona, pa\u010d pa so steklenica poceni vina, mejkap asortiman (krvavo rde\u010da \u0161minka – bel puder – \u010drno sen\u010dilo za veke) in nekaj, kar je povezano z The Cure. Karkoli. Kaseta, knjiga besedil ali mini fotka Roberta Smitha, izrezana iz revije Bravo. Te svetinje me spremljajo, kamorkoli grem, z njimi sem varna tudi takrat, ko sem vpra\u0161ana pred tablo ali kadar \u0161topam sama. Z Mojco kmalu najdeva dru\u017ebo, dve simpati\u010dni Zagreb\u010danki, s katerimi tol\u010demo slemerje, plavamo gole pono\u010di in dolgo le\u017eimo na pla\u017ei ob pijanih debatah, medtem ko se iz kasetarja na baterije razlega album Disintegration. Tisti zvon\u010dki na za\u010detku Plainsong se zdijo kot zvezdni utrinki iz vzporednega vesolja, iznad katerih se nenadoma, veli\u010dastno kot Veliki pok, razlije kupolasta konstrukcija bobnov in klaviatur. Katedrala vsega, kar v nas (navkljub dresuri) ostaja \u010dudno in neprilagojeno. Znajdem se v unheimliche pokrajini, kjer je najbr\u017e hladno in najbr\u017e de\u017euje, kjer veter piha kot da je konec sveta, ob\u010dutek odzemljenosti se skozi album stopnjuje in povsem vseeno je, ali padamo v globino ali potujemo na konec no\u010di. Le\u017eim na pla\u017ei, posledice slemerjev natrgajo pogovore, in ko zaprem o\u010di, se kupola nad mano podeseteri, zana\u0161a jo proti obzorju.<\/p>\n\n\n\n

O\u010ditno sva z Mojco nekako na\u0161li pot do bungalova, kajti naslednje jutro je stara mama v paniki posegla v najino po\u010dasno, zma\u010dkano prebujanje. \u2018Vojna je!\u2019 Nemudoma sva spakirali tistih nekaj \u010drnih kosov obla\u010dil, sosed naju je peljal v Pulo na vlak, mislim, da sva potovali sami. Te vo\u017enje proti obmo\u010dju, ki je naenkrat postalo vojno, se spominjam kot razburljive, a ne\u0161kodljive pustolov\u0161\u010dine, kot bi opazovala resni\u010dnost skozi nekak\u0161no sito, ki mi je \u017ee zaradi tega, ker sem bila kot najstnica praviloma neumrljiva (kar je \u0161e posebej veljalo za najstni\u0161ke pripadnice subkultur), zagotavljalo imuniteto. Sploh, ker sem imela v u\u0161esih slu\u0161alke in v slu\u0161alkah The Cure, to neprepustno za\u0161\u010ditno opremo. Ljubljana je bila prazna, ko smo prispeli, tudi med bloke v naselju BS3 se je naselil nenavaden mir, poln notranje napetosti. Mame razmere niso kaj dosti ganile, stvari je dojemala zgolj kot metaforo; o\u010de, po poklicu kriminalist na MNZ, je bil \u017ee prvi dan vpoklican v Gotenico. Nikdar mi ni uspelo izvedeti, kaj je tam po\u010del, slu\u017ebene skrivnosti je ohranil zase, je pa vselej veliko preklinjal, pil in se\u017eigal vse, kar mu je pri\u0161lo pod roke. V naslednjih dneh so se ogla\u0161ale sirene, a bila sem pripravljena. Takoj po vrnitvi sem namre\u010d iz zidov snela vse The Cure posterje, ki sem jih naro\u010dila iz Anglije, jih zlo\u017eila v star nonin kov\u010dek, dodala vse The Cure vinilke, TDK kasete, obe knjigi (tisto z besedili in Ten Imaginary Years), \u010dez pogrnila zastavo z motivom Roberta Smitha, zaprla kov\u010dek, ga postavila v predsobo in v miru po\u010dakala na alarm. Ko je tulilo in sva z mamo od\u0161li v zakloni\u0161\u010de, sem se vgnezdila v kotu betonske police, se oboro\u017eila z najbolj nepriljudnim pogledom, kar jih je, potem pa bingljala z nogami, listala po knjigi, zamaknjeno strmela v fotografije mrkih obrazov na ozadju sive angle\u0161ke pla\u017ee in poslu\u0161ala Disintegration, dokler pome ni pri\u0161la mama in oznanila konca nevarnosti.<\/p>\n\n\n\n

Tako sem pre\u017eivela Slovensko osamosvojitveno vojno.<\/p>\n\n\n\n

V zadnji dekadi (in dlje) redko poslu\u0161am The Cure. Sestavljajo ve\u010dino mojega dnk, to mi je dovolj. Kadar jih po naklju\u010dju ujamem, mi gredo prete\u017eno na \u017eivce, saj predobro poznam vsak ton, vem, kdaj se bo melanholija v glasu zvila v eno tistih vitic, s katerimi je okra\u0161enih toliko albumov; izra\u010dunala sem, da v tem bendu zame ni ve\u010d presene\u010denj. Pa vendar. Pred nekaj leti sem gledala \u010dudni nem\u0161ki film \u2018Toni Erdmann,\u2019 ki me je vse do konca pu\u0161\u010dal ravnodu\u0161no. Morda malo za\u010dudeno, a ustrezno distancirano; na varnem. Filmsko dogajanje se je nenadoma ustavilo, kot bi ga kdo odsekal, in pojavila se je odjavna \u0161pica skupaj z ne\u010dim, kar je zvenelo \u2026 znano. \u0160e preden sem se zavedela, me je to \u2018znano\u2019 mo\u010dno udarilo v pleksus, se v trenutku zgostilo v kepo v grlu, me povsem preplavilo in naposled izbruhnilo ven v obliki solz, ki so mi zalile obraz. Kot uro\u010dena sem strmela v napise in nisem mogla nehat hlipat. Za ves film nazaj. Za zvon\u010dke. Za Veliki pok.<\/p>\n\n\n\n

Bila je Plainsong.<\/p>\n\n\n\n

\n