{"id":20981,"date":"2020-04-11T01:34:00","date_gmt":"2020-04-10T23:34:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=20981"},"modified":"2020-04-10T19:35:09","modified_gmt":"2020-04-10T17:35:09","slug":"pokey-lafarge-rock-bottom-rhapsody-new-west-records-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=20981","title":{"rendered":"Pokey LaFarge &#8211; Rock Bottom  Rhapsody (New West Records, 2020)"},"content":{"rendered":"\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-1024x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-20982\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-1024x1024.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-600x600.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-768x768.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-1536x1536.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-2048x2048.jpg 2048w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/pokey-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pokey LaFarge je objavil svoj prvi zaresni konceptualni album: nove avtorske pesmi na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di prekinjajo tri kratke in\u0161trumentalne \u00bbrapsodije\u00ab, ki s tem oklepajo sve\u017e avtorski izraz glasbenika \u00bbiz drugih \u010dasov\u00ab, kot so ga nekateri poimenovali, sam pa pravi, da ni tako: da je \u0161e kako sodoben, moderen, samo njegov glas prihaja iz preteklosti in ga prestavlja v relevantnost sedanjosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pokey je \u017ee s prej\u0161njo plo\u0161\u010do <em>Manic Revelations <\/em>(2017) za\u010del radikalneje spreminjati svoj zvok: iz tradicionalnih me\u0161anic ragtima, jazza in bluesa v riteminblues, rokenrol, ponekod v pop, obarvan s \u00bb\u0161timungo\u00ab petdesetih in \u0161estdesetih let 20. stoletja. \u010ce nas njegova starej\u0161a glasba spomni med drugim na stare neworleanske kombo-zasedbe, je nova usidrana v plesnih dvoranah glasbenega izro\u010dila po drugi svetovni vojni in tudi nekaterih sodobnej\u0161ih pop prijemov. Pokey LaFarge se je skratka odlo\u010dil, da mu ne ustreza nobena nalepka in tudi tipiziran no\u010de biti \u2013 s \u010dimer se je seveda mo\u010d strinjati. Edinole vpra\u0161ati se je treba: ima tudi nova glasba \u017emoht tistega, kar je po\u010del neko\u010d, je dovolj prepri\u010dljiv, se ni izgubil v iskanju \u00bbnovih zvokov\u00ab?<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nekateri pravijo, da se je izgubil, da \u017eeli biti v\u0161e\u010den, da \u017eeli biti popularen in zvezdni\u0161ki. A ko poslu\u0161amo njegovo novo glasbo, je dale\u010d od vsega, kar dandanes velja za zvezdni\u0161ko. Pokey LaFarge je naredil temno, tesnobno plo\u0161\u010do, ki v besedilih obra\u010dunava s problematiko soo\u010danja s samim sabo, z \u00bbdemoni\u00ab, kot je sam povedal. Glasba sicer ne deluje vedno temno, njegov riteminbluesovski glasbeni frak je prepleten s bigjoeturnerjevskimi jumpbluesovskimi obrazci (<em>Bluebird<\/em>), ponekod kitare zazvenijo celo nekoliko surfersko, v\u010dasih \u010dakamo, da zapoje Bing Crosby iz svojih havajskih \u010dasov &#8230; ali pa Chris Issak (<em>Just The Same<\/em>). A naslovi in teme ne pu\u0161\u010dajo dvoma: \u017ee prva pesem po kratki uvodni rapsodiji ima naslov <em><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Sl7RlnNysW0\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">End Of My Rope<\/a> <\/em>(uvod je nekaj takega, kar bi na\u0161li bodisi pri Buddyju Hollyju, Marvinu Rainwaterju, Eddieju Cochranu ali komu drugemu iz teh \u010dasov)<em>, <\/em>sledi pa ji <em>Fuck Me Up<\/em>, singl, ki je ob izidu zgodaj letos dodobra razburkal vode prista\u0161ev Pokeyjeve glasbe. \u00bbKaj po\u010dne?\u00ab &#8211; \u00bbA je treba bit vulgaren?\u00ab &#8211; \u00bbZdaj pa \u017ee pretirava!\u00ab &#8211; \u00bbKje je Chloe Feoranzo s svojim klarinetom?\u00ab &#8211; \u00bbPokeyju se je strgalo!\u00ab Ja, strgalo se mu je, sam je priznal \u2013 od izida prej\u0161njega albuma mu ni bilo preve\u010d dobro: do\u017eivel je \u0161ir\u0161o razpoznavnost, igral ve\u010djim mno\u017eicam kot poprej, a izgubljal tla pod nogami. \u00bbDotaknil sem se dna, \u010distega dna,\u00ab je povedal v prvih najavah nove plo\u0161\u010de, \u00bbin se s pomo\u010djo vere in trme spet postavil na noge!\u00ab Pesmi za novo plo\u0161\u010do naj bi sicer nastale \u017ee pred kolapsom, posnel pa jih je, ko si je opomogel. \u00bbZanimivo je,\u00ab je rekel, \u00bbda je te pesmi napisal gre\u0161nik v slutnji, kaj se bo zgodilo, poje pa jih \u010disto drug \u010dlovek!\u00ab In to prepri\u010dljivo, \u010disto tako, kot jih pa\u010d zapoje nekdo, ki je \u0161el \u00bbdo pekla in nazaj\u00ab. Izku\u0161nja je Pokeyja zresnila, za\u010del je bolje skrbeti zase in kljub pomislekom, kako bojo ljudje sprejeli njegovo novo neposrednost, se je odlo\u010dil, da je te pesmi treba obelodaniti tak\u0161ne, kot so. \u00bbNe bom lepore\u010dil,\u00ab je povedal. <\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Pokey LaFarge - &quot;Fuck Me Up&quot; [Official Video]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/nANwSH1qTyc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V videospotu za <em>Fuck Me Up<\/em> pademo v ve\u010d paralelnih svetov, v film noir, v nekak\u0161no dantejevsko parodijo stvarnosti, kjer se Pokey pojavi kot mrtvec in kot Belcebub. <em>Fallen Angel, Storm A-Comin&#8217; <\/em>in <em>Lost In The Crowd <\/em>z naslovi pri\u010dajo o svojih zgodbah, <em>Storm A-Comin&#8217; <\/em>je denimo presunljiva doo-woopovska balada, Pokey pa jo zapoje s svojim zna\u010dilnim vibratom, ki pri\u010da o slutnji temne prihodnosti \u00bbbrez denarja in dekleta\u00ab, podprta z zna\u010dilnimi riteminbluesovskimi vokali spremljevalnih pevk in u\u010dinkovitim kitarskim solom. \u00bb\u010ce ne bo konec sveta, bo to moj konec,\u00ab poje Pokey in glede na kontekst mu moramo verjeti, kot verjamemo denimo Sinatri, ne gre zgolj za kli\u0161e ali pasti\u0161. Pokey se v marsikdaj temnem svetu ritma in bluesa petdesetih, kjer je kar mrgolelo greha, hudi\u010dev in teme, znajde v resnici, le da je zdaj v 21. stoletju in zgodovina se ne spreminja. Waitsovska (ali pa sinatrovska, kakor ho\u010dete) <em><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=gM55KuthOdA\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Lucky Sometimes<\/a><\/em>, ki ima tudi videospot, na sredini plo\u0161\u010de stoji kot opomnik, da se usoda lahko prevesi na to ali ono stran: \u00bb\u0161e zgube imajo kdaj sre\u010do\u00ab. Molovska <em>Lost In The Crowd <\/em>kljub temu zaklju\u010duje plo\u0161\u010do z ob\u010dutkom izgubljenosti, ki jo nato pospremi \u0161e tretji, zaklju\u010dni ko\u0161\u010dek rapsodije, naslovljen <em>Rock Bottom Finale. <\/em>Pokey na naslovnici ple\u0161e z mrli\u010dko, fotografija ima pridih starih obarvanih fotk iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. A Pokey je vendarle tu, v sedanjosti, in \u010deprav je na novi plo\u0161\u010di morda tu pa tam tudi rahlo sentimentalen, je tak z razlogom, ki ga narekuje koncept \u2013 ko gre \u010dlovek po lastnem prepadu, je prestra\u0161en, obupan, pateti\u010den, zaskrbljen &#8230; in potem prileze na svetlo ali pa ne.<\/p>\n\n\n\n<figure><iframe src=\"https:\/\/bandcamp.com\/EmbeddedPlayer\/album=4191731995\/size=large\/bgcol=ffffff\/linkcol=0687f5\/tracklist=false\/artwork=small\/transparent=true\/\"><\/iframe><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Stati in obstati<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":20982,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-20981","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20981","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20981"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20981\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20989,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/20981\/revisions\/20989"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/20982"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20981"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=20981"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=20981"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}