{"id":21058,"date":"2020-04-20T01:20:00","date_gmt":"2020-04-19T23:20:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21058"},"modified":"2020-04-19T19:21:06","modified_gmt":"2020-04-19T17:21:06","slug":"townes-van-zandt","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21058","title":{"rendered":"Townes Van Zandt"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"font-size:17px\" class=\"has-text-align-center wp-block-paragraph\"><strong>Townes Van Zandt<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p style=\"font-size:17px\" class=\"has-text-align-center wp-block-paragraph\"><strong>Townes Van Zandt<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p style=\"font-size:15px\" class=\"has-text-align-center wp-block-paragraph\"><strong>Poppy, 1969<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/townes-van-zandt.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-21048\" width=\"447\" height=\"453\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/townes-van-zandt.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/townes-van-zandt-591x600.jpg 591w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/townes-van-zandt-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/townes-van-zandt-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 447px) 100vw, 447px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p style=\"font-size:18px\" class=\"has-text-align-center wp-block-paragraph\"><strong>Rjavi, zlo\u0161\u010deni kavbojski \u0161kornji<\/strong> <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na ovitku gramofonske plo\u0161\u010de mo\u0161ki sedi v kuhinji z modrim pohi\u0161tvom. Nosi modro srajco z zavihanimi rokavi. Komolec in spodnji del desnice mu po\u010divata na mizi. Z levico si podpira glavo. Ne gleda v fotografski objektiv, ampak mi\u017ei. Daje vtis, kot da drema. Oble\u010den je v bele hla\u010de in pod mizo, na belem podu, se v gle\u017enjih kri\u017eata njegovi nogi, obuti v rjave, zlo\u0161\u010dene kavbojske \u0161kornje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na ovitku moje izdaje ni ne imena ne priimka ne naslova plo\u0161\u010de. A jaz vem, da sta ime in priimek ter naslov plo\u0161\u010de, ki jo je posnel mo\u0161ki, ki drema v modri kuhinji, enaka in nehote pri\u010data o njegovih evropskih koreninah ali pa o slavnih teksa\u0161kih prednikih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko gramofonska igla premaga ve\u010dino brazd na B-strani in se za\u010dne otvoritev predzadnje skladbe z naslovom \u00bbQuicksilver Daydreams of Maria\u00ab, \u010disto nehote pomislim na staromodno dunajsko glasbeno industrijo, na brate Strauss \u2013 kralje val\u010dka. A ta val\u010dek, ki lebdi v zraku, je druga\u010den. Je gol. Asketski. Predstavljam si, da ga igrajo nevidni mariachiji, ki jim kri polni \u00bbzlati Acapulco\u00ab (vrsta marihuane) in so zdaj izginili, se kot po neki \u010darovniji spremenili v duha enega samega \u010dloveka in v glas enega samega \u010dloveka in v spremljavo, v kateri ni pihal; zgolj kitare, bas, tolkala in violina.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Predstavljam si, da smo v svetu, kjer skoraj ni \u010dasa, ali pa je ta \u010disto po\u010dasen in leno po\u010diva v zlatem zajetju \u00bbzlatega Acapulca\u00ab. V okolici ni nobenih urbanih zvokov, nobenih avtomobilov, nobenih visokih zgradb, ni\u010desar, kar pripada sodobnemu svetu in tistemu, kar ga dolo\u010da: hitrosti. Mogo\u010de je popoldne, ura sieste, zagotovo sije sonce in vro\u010dina oklepa prostor, mogo\u010de je to dan pred dnem, ko bodo razbojniki napadli vas, podobno vasi iz ameri\u0161ke razli\u010dice Kurosawovih <em>Sedmih samurajev<\/em>. Ali pa je to dan pred dnevom konca sveta. Ali pa je scena bolj intimna: nekdo je v postelji, ki bi lahko bila bolni\u0161ka postelja ali pa postelja v neki mra\u010dni sobi, kjer se ta nekdo sredi popoldneva zbuja iz more in v mislih lovi neki davni spomin iz otro\u0161tva, mogo\u010de se je celo preselil nazaj v otro\u0161tvo (s telesom in v duhu) in gleda podobe, ki so do vseh potankosti podobne podobam iz besedila skladbe o Mariji, in v njih i\u0161\u010de varen prostor; zato\u010di\u0161\u010de pred prepadom, ki mu sledi. Zato\u010di\u0161\u010de pred koncem sveta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In tam je ta \u017eenska, \u017eenska s svetopisemskim imenom, nekak\u0161en sanjski privid, ki se premika skozi zrak in popoldne in me\u010de in \u017ear\u010di okrog sebe svetlobo, in \u010disto vse, kar \u017eensko obkro\u017ea \u2013 ljudje, rastline, sonce, \u017eivali \u2013, zastane in se kopa v njeni milini in lepoti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ne vem, ali je kdaj kak\u0161na pesem, ki spada v popularno kulturo, pri\u0161la v tak\u0161no bli\u017eino epifani\u010dnega privida. Ali je kdaj kak\u0161na pesem s tak\u0161nimi besedami in tak\u0161nim ob\u010dutkom in tak\u0161no mehko in po\u010dasno \u017ealostjo, v kateri ni trpljenja, ampak nekak\u0161na sre\u010da, \u00bbopisala\u00ab prisotnost muze, opisala samo esenco lepote, ki jo v\u010dasih uzremo in ki za hip presvetli na\u0161a \u017eivljenja, da bi se potem vrnila od koder je pri\u0161la, se zdrobila v neobstoju in bi se po vsem skupaj \u017eivljenje nadaljevalo naprej, kot da privida nikoli ne bi bilo, kot da nismo bili nikoli v milosti, kot da nismo bili dele\u017eni epifani\u010dnega prikazovanja. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Townes Van Zandt - Quicksilver Daydreams Of Maria\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/pZh1RyyXuls?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Interpretacij pesmi je toliko kot je bralcev, \u010de je bila to zgoraj sploh kak\u0161na interpretacija, \u010de niso bile to samo neke hipne in mimobe\u017ene asociacije, ki sku\u0161ajo vstopiti pod ko\u017eo besedila, ki sku\u0161ajo primerjati nekaj z ne\u010dem. Ki sku\u0161ajo primerjati besedilo z neko predstavo o \u017eivljenju, ki je hkrati avtonomna predstava, a obenem tudi predstava, ki prihaja iz verzov in ki so ji verzi dali neko trajno obliko (seveda je zraven tudi glasba kot nelo\u010dljivi in neodtujljivi del, glasba, ki to besedilo na svojevrsten in unikaten na\u010din nadgradi, ga spoji z zrakom). Besedilo se v sloven\u0161\u010dini glasi:<\/p>\n\n\n\n<pre class=\"wp-block-verse\"><strong>Vro\u010di\u010dne dnevne sanjarije o Mariji<\/strong>\n&nbsp;\n<em>Pred njenim obrazom diamanti res hitro izgubijo ves sij<\/em>\n<em>in harfe zvenijo prazno, ko dvigne ustnice v nebo<\/em>\n<em>in ji temna polt spremeni lase v mehek zlat de\u017e,<\/em>\n<em>ki pada z gora v brezdanjo globino njenih o\u010di.<\/em>\n<em>&nbsp;<\/em>\n<em>Povsod okrog je in z dlanmi po\u010dasi preseja son\u010dno lu\u010d<\/em>\n<em>in smeh, ki se skriva v njenem nasme\u0161ku, se v hipu sprosti,<\/em>\n<em>in se vrti in obra\u010da v zraku kot izgubljeni kolibri<\/em>\n<em>in ga bo\u017ea ju\u017eni veter, ko proti morju hiti.<\/em>\n<em>&nbsp;<\/em>\n<em>Kipar osupne in slikar vr\u017ee \u010dopi\u010de pro\u010d,<\/em>\n<em>ko se njena podoba ple\u0161o\u010de pribli\u017ea, sonce od sramu potemni<\/em>\n<em>in utihnejo ptice in veter prekine svoj \u017ealostni spev<\/em>\n<em>in drevesa v gozdu za\u010dno ne\u017eno \u0161epetati njeno ime.<\/em>\n<em>&nbsp;<\/em>\n<em>Ko se tako mehko premika, obupan gledam vsak njen korak<\/em>\n<em>in lovim tiste sence, ki po njeni podobi di\u0161e<\/em>\n<em>in vedno obljubljajo njo, ki se skriva v njih,<\/em>\n<em>a nje tam ni, zato jim le \u017ealostno pomaham v slovo.<\/em>\n<em>&nbsp;<\/em>\n<em>Tako ka\u010da mehko zdrsne stran in trenutki pre\u0161ernega smeha se izgube<\/em>\n<em>in stara perica preneha prati in tudi ona izpuhti izpred o\u010di,<\/em>\n<em>a te\u017eek bambus se globoko pove\u0161a od vro\u010di\u010dnih dnevnih sanjarij<\/em>\n<em>in osamljen otrok hrepene\u010de i\u0161\u010de kraj, kamor bi spadal.<\/em><\/pre>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1994 je imel Townes Van Zandt, \u010dlovek, ki je na koncu \u0161estdesetih, \u010de sem \u010disto natan\u010den leta 1969 (tisto leto sta mu iz\u0161li dve najbolj\u0161i plo\u0161\u010di <em>Our Mother the Mountain<\/em> in <em>Townes Van Zandt<\/em>), sedel v kuhinji z modrim pohi\u0161tvom in mi\u017eal in si z levico podpiral glavo, koncert v ljubljanskem klubu K 4. Takrat sem bil \u0161e mladeni\u010d in ga nisem poznal. Mladeni\u010d, ki se je gibal nekje med nevednostjo in aroganco, ki sta imeli edino zaslombo in edino upravi\u010denost v njegovi mladosti. Pa tudi svet je bil takrat nepredstavljivo druga\u010den. Bil je ve\u010dji, bistveno ve\u010dji in informacije niso bile tako dostopne, kot so danes.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Koncert ni bil posebno dober. Ni mi ostal v spominu, nasploh mi je skoraj \u010disto popolnoma in do konca izginil iz spomina. Padel je v neko \u010drno luknjo. A \u010de bi takrat vedel tisto, kar vem danes, in \u010de bi poznal Van Zandtovo glasbo (dovolj bi bil samo en komad, samo \u00bbQuicksilver Daydreams of Maria\u00ab), bi se, ko so nezadovoljni in godrnjajo\u010di ljudje zapu\u0161\u010dali podzemni prostor, spustil na kolena in kot na kak\u0161nem romanju \u0161el do njega po kolenih in se, ko bi se mu \u010disto pribli\u017eal, s \u010delom dotaknil njegovih rjavih, zlo\u0161\u010denih kavbojskih \u0161kornjev.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Townes Van Zandt - Quicksilver Daydreams Of Maria\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/pZh1RyyXuls?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Uro\u0161 Zupan (1963), pesnik, esejist in ob\u010dasni prevajalec<\/em><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-medium is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-450x600.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-21051\" width=\"350\" height=\"466\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-450x600.jpg 450w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-768x1024.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/04\/PortretOktober2019-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 350px) 100vw, 350px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Moj album 11 \/ Uro\u0161 Zupan<\/p>\n","protected":false},"author":88928,"featured_media":21048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21058","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21058","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88928"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21058"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21058\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21071,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21058\/revisions\/21071"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21048"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21058"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21058"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}