{"id":21088,"date":"2020-04-26T01:10:00","date_gmt":"2020-04-25T23:10:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21088"},"modified":"2020-04-19T21:11:39","modified_gmt":"2020-04-19T19:11:39","slug":"keith-jarrett-the-koln-concert","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21088","title":{"rendered":"Keith Jarrett – The K\u00f6ln Concert"},"content":{"rendered":"\n

Keith Jarrett<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The K\u00f6ln Concert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ECM, 1975<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Leta 1976 se je ustavila moja pianisti\u010dna kariera. Skozi ni\u017ejo glasbeno \u0161olo in pripravnico sem bil dokaj obetaven de\u010dek ob klavirju \u2013 nastopal, tekmoval, skratka po\u010del vse to, kar se potem nekako pri\u010dakuje, da bo tvoj glasbeni joie de vivre<\/em>. Nekega lepega poletnega popoldneva, v prvi polovici meseca julija (po\u010ditnice) pa je bilo tega konec.<\/p>\n\n\n\n

Takrat sem si na steklenih nihajnih vratih po\u0161kodoval levo roko. Bolj natan\u010dno \u2013  prerezal sem si notranjo kito palca leve roke in se poslovil od \u010drno-belih tipk in od vpisa v srednjo glasbeno \u0161olo na oddelek za klavir. Ali kot bi rekel Fran\u00e7oise Sagan: Bonjour Tristesse<\/em>. Uspel pa sem se vpisati na teoretski oddelek \u2013 in tako sem se odlo\u010dil za smer glasbene kompozicije. Zamenjal sem poustvarjalnost za ustvarjalnost. O\u010ditno mi je bilo namenjeno.<\/p>\n\n\n\n

Ker je bil to \u0161e \u010das gramofonov in vinilnih plo\u0161\u010d, sem v svojem brezupu in mladostni agoniji pa\u010d iskal dobro glasbo, ki ne bo tista najbolj trda in znana pianisti\u010dna klasika, ki bi me vedno znova spomnila na to, kar nikoli ne bom po\u010del. Plate je bilo potrebno uva\u017eati, najti, zvedeti za njih \u2013 in kar je \u0161e najbolj pomembno \u2013 poznati, kaj sploh i\u0161\u010de\u0161. Tako mi je nekaj let kasneje (1979) po razli\u010dnih \u010dudnih naklju\u010djih pri\u0161la na pot solo klavirska glasba, ki ni bila Bach, Mozart, Beethoven, Chopin ali karkoli s tega repertoarja. Ob prvem poslu\u0161anju tega koncerta me je sezulo in vrglo iz orbite.<\/p>\n\n\n\n

O Keithu Jarrettu sem vedel to\u010dno toliko, kolikor je on vedel o meni. Natan\u010dno ni\u010d. Pojma nisem imel, pa me tudi ni zanimalo. Zanimala me je samo njegova glasba. Njegov koncert me je obrnil okoli tako, kakor obrnemo rokavico \u2013 iz notri na ven. Sploh prvi stavek, ki ga prilagam kot posnetek s soundclouda \u2013 na Youtube boste namre\u010d tale LP album zaman iskali. Na\u0161li boste samo slabe replike, ki so jih tja napopali cover pianisti, ki mislijo, da lahko bolje zaigrajo nekaj, kar lahko naredi samo Keith. In to je postala moja pot, moj credo<\/em>, moja pianistika in moja kompozicija: pianist in komponist v enem, alfa in omega. Samo jaz znam zaigrati svoje skladbe tako, kakor jih znam samo jaz napisati. The End<\/em>. Govorim vsekakor o tistih skladbah, ki jih pi\u0161em za klavir solo in seveda tudi izvajam (kot koncert, recital ali kot del nemega filma). In nekaj teh albumov je \u017ee ugledalo lu\u010d sveta. A o tem kdaj drugi\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Na ta spomin je vezan \u0161e en. Na akademiji sem Keitha Jarretta ve\u010dkrat omenjal, pa so me kolegice in kolegi, pianistke in pianisti, bolj kot ne presli\u0161ali. Ni\u010d hudega. U\u0161esa je napel samo predavatelj, ki sem ga imel za jazz aran\u017eiranje (jazz kompozicijo oz. improvizacijo mi je predaval Janez Gregorc). Ta predavatelj je bil \u017eal \u017ee preminuli Jo\u017ee Priv\u0161ek. In mi je povedal zgodbo, ki gre takole.<\/p>\n\n\n\n

Priv\u0161ek je \u0161tudiral na Berklee College of Music v Bostonu. Nekega dne je iz ene od predavalnic sli\u0161al, kako nekdo odli\u010dno (in neumorno) preigrava biblijo pianistike: Bacha \u2013 preludije in fuge, znamenite kompozicije iz zbirke Dobro ugla\u0161eni klavir<\/em> (orig. Das wohltemperierte Klavier<\/em>). Ko je odprl vrata in pogledal, kdo je tako vro\u010dekrven \u2013 je tam sedaj mlad, obetaven jazz pianist. Njegovo ime je Keith Jarret, ki danes \u0161teje 74 let. Vadil je Bacha. Ker se tam vse za\u010dne.<\/p>\n\n\n\n

Prvi stavek tega (K\u00f6lnskega) koncerta je (skoraj) moj. Pravzaprav sem malo razo\u010daran, ker ga je pred menoj uspel ustvariti Keith. \u010ce ga namre\u010d ne bi on, bi ga jaz. Potem bi tale zapis o tej neverjetni glasbi pisal nekdo drug, kateremu bi morda moja glasba spremenila \u017eivljenje. Ampak \u2013 hvala Keith. Vsi, ki bodo poslu\u0161ali njegov K\u00f6lnski koncert, bodo razumeli, o \u010dem govorim. Tisti, ki pa ne, pa itak ne razumejo. \u0160e dobro, da se svet vedno deli na ta dva dela.<\/p>\n\n\n\n

\n