{"id":21113,"date":"2020-05-04T01:59:00","date_gmt":"2020-05-03T23:59:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21113"},"modified":"2020-04-26T16:11:40","modified_gmt":"2020-04-26T14:11:40","slug":"mudhoney-every-good-boy-deserves-fudge","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21113","title":{"rendered":"Mudhoney – Every Good Boy Deserves Fudge"},"content":{"rendered":"\n

Mudhoney<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Every Good Boy Deserves Fudge<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SubPop, 1991<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ni to moj najljub\u0161i album. Tudi njihov najbolj\u0161i pravzaprav ne. Se ga pa dr\u017eijo zgodbe.<\/p>\n\n\n\n

Spomeni\u010darji grungea<\/em> \u2013 kakor so te\u017eki, umazani, eksistencialisti\u010dni punk rock iz do takrat pozabljenega Seattla po ustanovitelju zalo\u017ebe Sub Pop Bruceu Pavittu povzeli in potem v modo spremenili mediji \u2013 so pred tem albumom izdali \u0161e ve\u010dji klasiki: EP Superfuzz Bigmuff in za tem istoimenski prvenec leta 1990. Da se ne bomo razumeli narobe: Every Good Boy<\/em> je super plata, polna nabritih gara\u017enopankerskih \u0161usov kot so Thorn<\/em>, Into The Drink<\/em>, Shoot The Moon<\/em>… Tu je otro\u010dje spevna, hudomu\u0161na popevka Good Enough<\/em>, pa krasna, za pankrok razmere epska balada Broken Hands<\/em>. Naslovnica je \u017eivopisana otro\u0161ka ilustracija, ki lepo ponazarja zimzelenega otro\u010djega zajebanta v Mudhoney. Ta nepretenciozni razposajeni pobalin je z zdravo dozo vitalnega humorja in pankovskega sarkazma pre\u017eivel ve\u010dino svojih nesre\u010dnih zvezdni\u0161kih kolegov, od Kurta Cobaina do Chrisa Cornella, ki so se preresno jemali in prehitro izgoreli. To, da se ta album ne more uvrstiti na najvi\u0161je mesto, gre pripisati zgolj temu, da sta ob \u010dasu njegovega izida v moji zavesti \u017ee trdno zasidrana ti\u010dala omenjena predhodnika, ki sem ju znal na pamet. In za to, da sem, takrat petnajstletni mulc iz notranjske vasi, tako zgodaj pri\u0161el do teh biserov takratnega aktualnega kitarskega undergrounda, se moram zahvaliti Ireni.<\/p>\n\n\n\n

In Dejanu. Razen tega, da sva oba obiskovala isto gimnazijo, naju s tem hecnim cimrom v \u0161tiriposteljni sobi \u010detrtega \u0161tuka ljubljanskega internata Tabor, ni povezovalo kaj dosti. On si je okoli vzglavja lepil posterje Julie Roberts, jaz pa sem, prvi\u010d po nesre\u010di, potem pa namerno in vse bolj hlastno odvijal kurzor svoje Nordmende radio budilke do 89,3 mHz. Je pa Dejan imel zanimivo sestri\u010dno, ki je vsake toliko \u010dasa pri\u0161la k njemu na obisk. Ime ji je bilo Irena, bila je kar precej starej\u0161a od naju in prav tako kot on je prihajala iz Zasavja. Ko je na enem od teh obiskov ugotovila, da sem na pravi frekvenci, se je Irena sama od sebe ponudila, da mi posname \u0161e kaj ve\u010d tovrstne vznemirljive muzike. Za\u010dela mi je nositi kasete. Take kvalitetne, kromdioksidne. Nanje je presnela in vestno izpisala komade ter osnovne podatke nekaterih najpomembnej\u0161ih albumov ameri\u0161ke alter scene iz preloma 80ih in 90ih: NoMeansNo, Fugazi, zgodnja Nirvana, L7, Dinosaur Jr, Skin Yard, Mudhoney… S tem nesebi\u010dnim deljenjem svojih zakladov je Irena odlo\u010dilno razpihala porajajo\u010do strast nadebudnega najstnika do odkrivanja in \u0161irjenja glasbe. In potem je pri\u0161la prilo\u017enost, da se ji vsaj rahlo oddol\u017eim.<\/p>\n\n\n\n

Pisal se 1. julij 1991. Pol leta pred tem sem se prijavil na enomese\u010dni te\u010daj angle\u0161\u010dine v Ameriki. Klju\u010d v naklju\u010dju je hotel, da je datum odhoda v zakotno mestece McSherrystown v Pennsylvaniji sovpadel s petim dnevom desetdnevne vojne za Slovenijo. Ampak to ni tako pomembno. Pomembno je to, da sem, razen zmedenega ob\u010dutka dezerterstva, s sabo v Ameriko nesel tudi listek s seznamom novih izdaj albumov, s pomembno nalogo izbrskati jih in prinesti nazaj Ireni. Ampak \u2013 v McSherrystownu so bili avtomati za Pepsi in Coke pred vsako hi\u0161o, plo\u0161\u010darne pa nobene. Ni bilo druge \u2013 na\u017eical sem Dana, glavo dru\u017eine pri kateri sem bival, da me za poslovilca pelje na izlet v New York. Vse \u0161tiri ure svojega edinega dosedanjega obiska v NY sem preti\u010dal v petih manhattanskih plo\u0161\u010darnah, katerih naslove mi je seveda dala Irena. In izbrskal mislim da skoraj vse naslove z dolgega seznama. Takrat so bili v modi cedeji. Nabavil sem lep kup takrat aktualnih izidov. Na vrhu kupa je bila trofeja  – Every Good Boy, ki je na oni strani lu\u017ee iz\u0161el teden dni pred mojo vrnitvijo domov. Dva izvoda pravzaprav \u2013 eden zanjo, eden zame. Ni bila mala re\u010d takrat dobiti tako vro\u010do izdajo tako hitro. To je bilo dosti pred Amazonom in malo pred Nevermindom.<\/p>\n\n\n\n

Slabo leto kasneje so Mudhoney ta album predstavljali na evropski turneji. Tisto majsko no\u010d pred njihovim koncertom v Gradcu me je zagrabilo vnetje notranjega u\u0161esa. Tako zelo, da sem se sredi no\u010di zatekel na urgenco. A me to ni odvrnilo od neodvrnljivega plana. V jutru po tisti neprespani no\u010di sva s so\u0161olcem Cvetijem \u017ee molela palce v zrak proti avstrijski meji. On je se je spoznal na tablete in je bil navdu\u0161en nad Trodoni, z rde\u010dim trikotnikom ozna\u010denimi painkillerji, ki so mi jih pono\u010di dali na urgenci. Super so se ujeli s poceni rde\u010dim avstrijskim vinom. Jaz na koncertu nisem kaj dosti \u010dutil in sli\u0161al, moje na\u010deto uho pa je. In to zadnji\u010d v taki kvaliteti. Every Good Boy v vsej svoji \u017eivi distorziji mi je v kombinaciji z akutnim vnetjem in zadeto nezavednostjo odbil nekaj deset procentov sluha. Tako, da lahko objektivno trdim, da mi je pustil neizbrisen pe\u010dat. Nesli\u0161en pravzaprav.<\/p>\n\n\n\n

Slabi dve desetletji kasneje, 19. oktobra 2009, so bili Mudhoney eden prvih pomembnej\u0161ih svetovnih bendov, ki je nastopil v takrat komaj mesec dni mladem centru Kinu \u0160i\u0161ka. Od\u0161pilali so tudi precej vrhuncev albuma Every Good Boy. Tokrat sem imel v u\u0161esih \u010depe. Mudhoney je v \u0160i\u0161ko pripeljala Irena. In za njimi \u0161e mnogo vrhunskih bendov. Z Ireno sva v tem \u010dasu zaradi razli\u010dnih pogledov na vlogo novega centra \u0161la vsaksebi. Usoda nama ni dala prilo\u017enosti, da bi se najini poti spet zbli\u017eali. Irena je pred kratkim nepri\u010dakovano od\u0161la tja, kamor so pred njo \u0161li najve\u010dji heroji Seattla. Podobno kot oni, je Irena v svojem okolju zapustila glasno zapu\u0161\u010dino, ki za vedno nezavedno vpliva na vse, kar se dogaja v obmo\u010dju neodvisne kitarske scene pri nas.<\/p>\n\n\n\n

Eden od sadov te zapu\u0161\u010dine bo vnovi\u010dni obisk Mudhoney to jesen. \u010ce bo le koronina milost dala, bomo vrhunce albuma Every Good Boy Deserves Fudge zopet imeli priliko do\u017eiveti na koncertu. Koncertu, ki bo posve\u010den Ireni Pov\u0161e \u2013 Bubi.<\/p>\n\n\n\n

\n