{"id":21156,"date":"2020-05-10T00:12:00","date_gmt":"2020-05-09T22:12:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21156"},"modified":"2020-05-07T00:12:40","modified_gmt":"2020-05-06T22:12:40","slug":"deep-purple-made-in-japan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21156","title":{"rendered":"Deep Purple \u2013 Made in Japan"},"content":{"rendered":"\n

Deep Purple<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Made in Japan<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Warner Bros, 1972<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav sem klarinetist, ki je kon\u010dal srednjo glasbeno \u0161olo in sem poleg tega igral tudi pri folklornih skupinah, pihalnih orkestrih ter narodno-zabavnih ansamblih, sem gimnazijska in univerzitetna leta pre\u017eivel kot metalec. A \u0161e preden me je v ta \u017eanr kot prvi popeljal album Metallice …And Justice For All<\/em>, ki sem ga poslu\u0161al na avdio kaseti, sem se navdu\u0161eval nad hard rockom. In Jimijem Hendrixom. Skratka, za moja u\u0161esa je morala kitara imeti \u00bbmesnato distorziran\u00ab zvok. In ta je prvi\u010d pobo\u017eal moje stremence, kladivce in nakovalce prav z \u017eivim albumom britanskega \u00bbglobokega \u0161krlata\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Posnetka njihove koncertne turneje po Japonskem ni bilo med zbirko vinilk mojega o\u010deta, ki je v marsi\u010dem vplivala name. Tako kot je on zbiral LP-je, sem jaz CD-je. In ker so v o\u010detovi zbirki vse mogo\u010de zvrsti \u2013 od klasike, jazza, narodnozabavne glasbe, popa, do rocka \u2013 se tudi sam \u017eanrsko ne omejujem ve\u010d. Nazaj k Made in Japan<\/em>. Bil sem v sedmem razredu osnovne \u0161ole, ko je o\u010de tole plato prinesel iz knji\u017enice in jo vtaknil v Samsungov glasbeni stolp (ki dela \u0161e danes!). Gumb za glasnost je obrnil tja \u010dez sredino in nastavil na tretjo skladbo po vrsti. Smoke on the water<\/em> ali lakmusov papir za to, ali je kaj rokerja v \u010dloveku. \u0160e ve\u010dji pokazatelj, kam me bo te\u017eka glasba popeljala v prihodnjih letih, je bilo moje navdu\u0161enje ob uvodni Highway Star<\/em>. Za\u010detni riff, potem hrup bencinskih motorjev, ki ga ponazarja grmenje vseh in\u0161trumentov, nadalje sola\u017ee, da ne govorim o jeklo prebijajo\u010dem glasu… vse to nakazuje zametke (takrat) nastajajo\u010de glasbene zvrsti, zato ni \u010dudno, da so dokumentarec, ki so ga o skupini posneli leta 1991, poimenovali Heavy Metal Pioneers<\/em>. Odprtih ust sem ostal tudi pri Child in time<\/em>, kjer sem se za Iana Gillana spra\u0161eval, kako je mogo\u010de, da mo\u0161ki poje tako visoko, \u010deprav ni kastrat.  Bobnarski solo na Mule<\/em> ostaja ideal, ki ga za moja u\u0161esa ni dosegel nih\u010de na brez\u0161tevilnih metalskih koncertih, ki sem jih obiskal do zdaj, \u010deprav je imel Ian Paice baterijo, ki bi jo glede na sodobne lahko primerjal s piskri in pokrovkami. V splo\u0161nem pa bas Rogerja Gloverja v kombinaciji z omenjenim bobnarjem nudi tako trdno osnovo, da se kitarist Ritchie Blackmore in klaviaturist Jon Lord z lahkoto bahata s svojim mojstrskim znanjem igranja na njune in\u0161trumente.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem v za\u010detku septembra 1996 opazil plakat, da bodo 13-tega dne omenjenega meseca, Deep Purple nastopili v Izoli, sem s tem ves navdu\u0161en seznanil o\u010deta, kjer pa je sledila ledeno hladna prha: \u00bbNe bo \u0161lo. Gimnazijo in srednjo glasbeno za\u010denja\u0161. To je veliko bolj resno delo od osnovne \u0161ole.\u00ab Pa ne vem, \u010de je bil to edini razlog. V na\u0161i dru\u017eini pa\u010d ni bilo denarja za luksuz, ki bi ju za modra ovratnika pomenila nepotrebna pot v Izolo in dve vstopnici za koncert. Pribli\u017eno poldrugo leto pozneje mi je namre\u010d dovolil na Iron Maiden v M\u00fcnchen, kar sem si pokril s \u0161tipendijo. Ampak to je \u017ee druga zgodba.<\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=psFdqiPfhmg\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Gregor Budal je klarinetist in pevec skupine Jararaja, po poklicu pa politolog, ki pripravlja in bere poro\u010dila na nacionalnem radiu.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 21 \/ Gregor Budal<\/p>\n","protected":false},"author":88934,"featured_media":21157,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21156","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88934"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21156"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21156\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21162,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21156\/revisions\/21162"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21157"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}